Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Extended description:
Primostek, Kolpa: turistični nagelj, sindikat semiške Iskre pripravil rekreacijski center za delavce; ...kopališče, rekreacijski center, sončenje, otroci, kopalci pri kopanju, kopalci na plaži, rekreacijski center Iskra, bazenček.- Original language summary:
Primostek: turistični nagelj – nagrada za razvoj turizma rekreacijskemu centru za delavce semiške Iskre.- Primostek: The Tourist Carnation, an award for tourism development of the recreational centre for workers from the Iskra Semič company.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Extended description:
<!--if !mso>
<mce:style><! st1:*{behavior:url(#ieooui) } -->
Nova serija oddaj. Mito Trefalt kaže vaje za moč, ...gostje v studiu potem telovadijo. Po navodilih pa lahko telovadijo tudi gledalci doma.
Dober večer! Vsem ljubiteljem rekreacije v Jugoslaviji lep pozdrav. Pred nami je nova vrsta dvajsetih oddaj za tiste, ki želijo ob televizijskem ekranu dvigati svoje telesne sposobnosti. Tisti, ki boste vadili z nami danes si do začetka prve vaje pripravite tri knjige, kuhinjsko krpo in stol. Po treh mesecih odmora boste morda ugotovili, da so vaše telesne sposobnosti manjše kot so bile maja meseca. Nič zato. Če boste redno sodelovali z nami, jih boste spet popravili. Morda pa bodo celo še večje kot so bile. Prve naše oddaje bodo sestavljene iz vaj, ki jih poznate še iz lanske serije, kmalu pa vam bomo pokazali tudi nove. Svetujemo vam, da sodelujete tudi pri ogrevanju, čeprav ne bo vedno namenjeno vam, saj bomo za uvod pokazali kdaj pa kdaj tudi vaje za nosečnice, smučarje, debeluhe in še koga. Danes smo izbrali za uvod v naše merjenje telesnih sposobnosti vaje za povečevanje moči na prostem.
Za vsako oddajo »Jugoslovanske trimske televizije« bomo dragi gledalci, pripravili tudi poseben dodatek, ki bo namenjen samo gledalcem v Sloveniji. Na sporedu bo po kratkem propagandnem odmoru, ki bo sledil vsaki polurni oddaji. V tem dodatku vas bomo še naprej obveščali o rekreativnih prireditvah v Sloveniji in odgovarjali na vaša vprašanja. Poleg prispevkov, ki ste jih vajeni že iz lanskega leta pa pripravljamo tudi nekaj novosti s katerimi vas bomo seznanjali iz oddaje v oddajo. Naj vam kar takoj postrežemo s prvo. Marjan Lah, sodelavec športne redakcije je pripravil demonstracijo uporabe petih trimskih pripomočkov, ki jih lahko kupite na domačem trgu. Danes bo govoril o treh drobnih a koristnih pripomočkih.
Za konec vsakega dodatka pa bomo posredovali informacije o redni rekreaciji v Partizanu v vseh slovenskih krajih. Prosimo tista društva Partizana, ki nam še niso poslala svojih utrinkov, naj to store takoj. Urnike bomo objavili brezplačno, prav tako kot tudi informacije sindikatov, krajevnih skupnosti in drugih organizatorjev posebnih trimskih prireditev v hoji, plavanju, teku, kolesarjenju ali smučanju.- Information:- “Jugoslovanska trimska televizija” (Yugoslav Fitness Television) programmes were created in order to maintain and improve the viewers’ health. They didn’t watch the programmes from their sofas, but were working out together with the host of the programme.- Original language summary:
Oddaje »Jugoslovanske trimske televizije« (JTT) so skrbele za zdravje gledalcev. TV Trimčka gledalci niso spremljali iz naslanjačev ampak aktivno.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Extended description:
Physical culture in the town of Logatec: a ski-jump, children stamping the landing, ski-jumps, elderly men, ...young ski-jumpers and a competition. Alpine skiing, young skiers giant slalom competition. Young ski-jumpers! Žbirišče, cross-country skiing, a walking boot and straps, a man with a backpack, a gym, a trim trail, free exercise on the first fitness tools and skiers on the ski-slope before the competition.
Telesna kultura v Logatcu; skakalnica, otroci, teptajo doskočišče, skoki, starejši možakarji, skoki pionirjev - tekma, alpsko smučanje, tekma pionirjev v veleslalomu, skoki pionirji, Žibrišče, turni smuk, gojzer in vezi, možakar z nahrbtnikom, telovadnica, trim kabinet, proste vaje na orodju za »prafitnes«, smučarji na smučišču pred tekmo.
Z našo kamero smo tokrat obiskali Logatec, prijazen kraj na poti od Ljubljane proti Postojni, kraj s 7500 občani, od katerih ima vsak tretji smuči. Posebno navdušeni smučarji so mladi Logatčani. Od vsega smučanja, pa jim je najbolj pri srcu skakanje.. že pred dvajsetimi leti so zgradili na bližnjem hribu med Dolnjim in Gornjim Logatcem prvo malo skakalnico. Prvi se je pridružila še druga, pa tretja in tako imajo danes že 5 skakalnic, od najmanjše, desetmetrske do velike 80 metrske, na kateri je bilo pred kratkim tudi državno prvenstvo. Navdušenje mladih za skakalni šport je tolikšno, da izkoristijo tudi vsak kucelj, ali celo večjo krtino, da poskočijo na smučeh. Zato ni čudno, da raste že nekaj že nekaj let v Logatcu naš mnogo obetajoč skakalni kader. Nad temi bdi že vrsto let nekaj starejših smučarskih delavcev, med katerimi velja še posebej omeniti trenerja Zorna Mraka in predsednika logaškega smučarskega kluba Draga Arharja. Nedvomno je tudi njuna zasluga, da so tam zrasli tudi nekateri naši priznani smučarji - skakalci, med katerimi naj omenimo Loštreka, brata Turka, Tršarja in druge, ki so med več kot 50-imi aktivnimi skakalci v klubu pokazali največ.
Trener in njihovi sodelavci posvečajo prvo skrb osnovam smučanja. Vsak pionir ali mladinec, ki želi skakati, mora najprej poponoma obvladati osnove smučanja. Zato so napravili tudi svojo progo za alpsko smučanje, ob kateri so speljali tudi krajšo vlečnico. Vendar vse to le zato, da bi mladino navadili osnov smučanja. Alpsko smučanje logaško mladino ne privlači in v tej panogi nima nobenih pretenzij. Važno jim je le skakanje, ki se mu posvečajo z vsem srcem. Zato imajo v tej panogi tudi lepe uspehe in jih bodo verjetno imeli tudi v prihodnje. Vsega tega pa v Logatcu verjetno ne bi bilo, če ne bi v tem kraju tudi sicer posvečali veliko skrbi telesno-vzgojnemu življenju občanov nasploh. Med prvimi so bili, ki so uredili ob vzgojnem zavodu stezo Trim, prav tam tudi telovadnico Trim, pri dveh šolah gradijo telovadnici, ki bost služili tudi izven šolski mladini in tudi starejšim. Imajo dve šolski športni društvi, ki delujeta zelo uspešno. Zaradi številnih tekmovanj so nedavno ustanovili notranjsko tekmovalno skupnost, v kateri so poleg logaških športnih društev še društva iz Postojne, Idrije in Cerknice. S tem bodo mnogi pocenili tekmovanja. Pa ne če organizirane dejavnosti nasploh. V Logatcu je med občani velika želja in zanimanje za rekreacijo nasploh. V zimskem času imajo vsak teden turno smučanje. Občani se zberejo v starejši smučarski opremi in se podajo v bližnje kraje s turnimi smučmi. Z njimi presmučajo tudi po 15 kilometrov. Na takih rekreativnih pohodih, če jih tako imenujemo, sodelujejo vsi od najmlajših do najstarejših. Posebno je turno smučanje razširjeno ob nedeljah, ko je na smučišču večji naval. Turni smučarji se temu izognejo in pohitijo v okolico ter tako prebijejo nekaj uric na smučeh. Velik del telesno-vzgojne dejavnosti se odvija v tamkajšnjemu vzgojenem zavodu. Izredno prizadevno vodstvo zavoda posveča športnemu življenju učencev veliko pozornost. Zavedajo se, da je mladino treba v prostem času zaposliti s tisto dejavnostjo, ki mlade najbolj veseli. Zato so na pobudo vzgojiteljev, med katerimi so kar trije vaditelji telesne vzgoje pred kratkim uredili tako imenovani TRIM telovadnico z različnimi rekreativnimi napravami, ki jih mladina s pridom koristi. V zavodu so bili tudi med prvimi, ki so uredili Trim stezo, ki je prirejena za učence zavoda. V stezo so vključili tudi številna igrišča za košarko, nogomet, odbojko, tenis, balinišče in druga, ki so jih v zimskem času spremenili v drsališče in hokejsko igrišče. Vse te naprave pa koristijo vsak dan bolj tudi drugi občani Logatca. Ti se tudi v vse večjem številu udeležujejo številnih tekmovanj, ki jih prireja zavod. Naj omenimo le uspelo košarkaško ligo, v kateri igrajo tudi logaški šolarji in športniki.
O telesno-vzgojni dejavnosti v Logatcu bi lahko še veliko govorili. Pri vseh občanih je namreč čutiti željo po rekreaciji in športnem izživljanju, ki je zanje - kot pravijo -postala že vsakodnevna potreba,- Information:- Physical culture in the town of Logatec: children, ski-jumps, elderly men, skiing, a gym.- Original language summary:
Telesna kultura v Logatcu; otroci in odrasli, smučanje, smučarski skoki, pohod, telovadnica.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Extended description:
Promet, cesta, kažipot Gorica, fičko, križišče v Solkanu, parna lokomotiva pelje čez solkanski most, cesta ...proti Lokvam, fičo s smučmi, smučarski center Lokve, smučarji, otroci zapenjajo smuči, sankanje, smučarski tečaj, vaditelj daje navodila, prezebli malček, postavljanje skakalnice, skoki, panorama Krn, parkirišče, fički, registrske table, vlečnica, snemalec s kamero, kamermanka.- Information:- Lokve: Winter pleasures in Primorska.- Original language summary:
Lokve: zimsko veselje na Primorskem.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Šoderica, jezersko rekreacijsko odredište u okolici Koprivnice, te struktura, obilježja i stavovi njezinih posjetitelja, glavni su predmet istraživanja ovog rada. S ciljem davanja doprinosa što ...kvalitetnijem usmjeravanju budućeg razvoja Šoderice, provedeno je istraživanje kako bi se utvrdila socio-demografska struktura posjetitelja Šoderice, njihovi motivi dolaska te vrste aktivnosti kojima se bave, prostorno-vremenska obilježja njihovih rekreacijskih kretanja, kao i stavovi posjetitelja o rekreacijskoj atrakcijskoj osnovi i ponudi Šoderice, njezinoj rekreacijskoj funkciji te potencijalu. Istraživanje je provedeno metodom neposrednog anketiranja na prigodnom uzorku od 100 ispitanika kojim su obuhvaćene osobe koje nemaju prijavljeno stalno mjesto prebivališta na Šoderici. Većinu ispitanika čini stanovništvo zrele dobi, srednje stručne spreme, iz gradskih naselja kao mjesta prebivališta. Ispitanici najčešće posjećuju Šodericu nekoliko puta godišnje ili često tijekom ljetnih mjeseci, podjednako radnim danom i vikendom, a najčešće se na njoj zadržavaju nekoliko sati ili cijeli dan. Kupanje i odmor su glavni motivi dolaska, a aktivnosti sportsko-rekreacijskog karaktera glavne aktivnosti kojima se bave. Ispitanici su najzadovoljniji prirodnim ambijentom u cjelini, kao i njegovim sastavnicama, dok su izrazili nezadovoljstvo ugostiteljskom te sportsko-rekreacijskom ponudom Šoderice. Najvećom prednošću Šoderice smatraju pogodnosti jezerske vode. Najveći nedostatak Šoderice ispitanici vide u komunalnoj neuređenosti, odnosno zapuštenosti prostora tijekom duljeg razdoblja. Šoderica ima velik potencijal, a njezin budući razvoj mora se temeljiti na multidisciplinarnom upravljačkom pristupu koji će integrirati sve važne aspekte i funkcije rekreacijske djelatnosti, koristeći pritom prednosti Šoderice te ublažujući njezine nedostatke.
U Psihijatrijskoj bolnici „Vrapče“ od samog se njezinoga osnutka primjenjuje radna terapija i vodi briga o društvenom
položaju bolesnika. Desetak godina od početka rada u Bolnici se, 1889. godine, ...osniva „Društvo za potporu
oporavljenih iz kraljevskog zemaljskog zavoda za umobolne u Stenjevcu odpuštenih osobah“. Uz radnu terapiju, brzo
se uspostave okupacijske i rekreacijske metode pristupa bolesnicima. Godine 1932. organizirano je „izvanzavodsko
staranje“ o bolesnicima koji su otpušteni s bolničkog liječenja i smješteni u svoju ili tuđu obitelj. Iste 1932. u Bolnici
se osniva „Društvo za socijalnu pomoć duševnim bolesnicima“. To Društvo, kao udruga građana, djeluje i danas pod
nazivom Udruga za psihosocijalnu pomoć i rehabilitaciju - Zagreb. Zbog sve šire primjene i razvoja radno-okupacijskih
i rekreacijskih metoda liječenja te zapošljavanja niza zdravstvenih suradnika, u Bolnici „Vrapče“ 1962. osniva se
poseban bolnički odjel (Odjel za terapiju radom, rekreaciju i rehabilitaciju), čija je zadaća unaprijeđivati ove metode
liječenja i provoditi psihosocijalnu rehabilitaciju hospitaliziranih bolesnika. Devedesetih godina prošlog stoljeća ovaj
odjel dobiva ime Centar za resocijalizaciju. Početkom 2012. postaje dio Zavoda za liječenje i rehabilitaciju i nosi ime
Odjel za psihosocijalne metode liječenja i radnu terapiju. Takav razvoj radno-okupacijske i rekreacijske terapije, odnosno
psihosocijalne rehabilitacije hospitaliziranih duševnih bolesnika logično je doveo do iskoraka prema bolesnicima koji
se liječe izvanhospitalno te je 2007. u Bolnici osnovan Centar za rehabilitaciju u zajednici koji je sada jedan od odjela
Zavoda za socijalnu psihijatriju. Metode koje se primjenjuju široko su potvrđene u praksi. Među ostalim, tu su treninzi
socijalnih vještina, treninzi životnih vještina, edukativne grupe, psihoterapijske grupe, kreativne radionice, zanatske
radionice, športske aktivnosti i rekreativne aktivnosti.
Nakon Drugog svjetskog rata u Jugoslaviji je naglašavana važnost sporta u izgradnji socijalističkog čovjeka i društva u cjelini. Vlasti su, prvenstveno preko sindikata, nastojale omasoviti sportske ...aktivnosti i tjelesni odgoj među radničkom klasom. Sport je tako u poratnom razdoblju trebao odigrati važnu ulogu u izgradnji društva, a osobito u povećanju radne produktivnosti. U drugoj polovici 1950-ih sportske aktivnosti počinju se promovirati u svrhu aktivnog odmora i rekreacije radnika, a osobito početkom 1960-ih u vrijeme skraćivanja radnog tjedna. Analizom arhivskih i novinskih izvora prikazuje se kakva je
bila uloga sporta u Hrvatskoj, je li sport – iako je bio dirigiran – bio prihvaćen od strane radničke klase kao dio njezina svakodnevnog života i slobodnog vremena te na koji su se način organizirane sportske aktivnosti uklapale u proces stvaranja „novog socijalističkog radnika“. Naposljetku, cilj ovoga rada je doprinijeti istraživanju društvene povijesti radničke klase u razdoblju socijalističke Hrvatske.
Poput svih drugih sektora svjetskoga gospodarstva, turizam je također osjetio pritisak krize
koja se javila kao posljedica globalne gospodarske krize. Svjetska ekonomska situacija nakon
2007/2008 ...postavila je dodatni pritisak na psihofizičko stanje ljudi i njihovo zdravlje. Ljudi sve
više traže nove načine opuštanja i regeneriranja. Neki oblici turizma, na globalnoj razini, zbog
ekonomske krize, su usporeni, no turistički sektor u cjelini iznimno dobro stoji tijekom posljednje
dvije-tri godina nudeći novi model turizma koji se općenito naziva Wellness. Unutar turizma,
wellness je relativno novi trend koji registrira impresivan rast. Širom svijeta sve više i više ljudi
koji putuju na odredišta koja pružaju wellness sadržaje. Jačanje ‘wellness koncepta može se
pripisati dvjema faktorima. Prvo, WHO odavno podupire integrirani koncept «blagostanja »
i « fitness »u svoje globalne zdravstvene politike. Drugo, ukupno obrazovanje ljudi povećalo je
ljudsku svijest o osobnom zdravlju. Ponuđači turističkih usluga, posebno luksuzni hoteli su se
brzo prilagodili i stvorili paletu wellness usluge kao što su SPA i zdravstveni tretmani, zaštita
zdravlja na radu, kozmetički tretmani, sportski objekti, duhovne aktivnosti, masaže, i programi
rehabilitacije, itd. Budući da ne postoje baze podataka na temu wellness turizma ovaj članak u
osnovi razmatra neke konceptualne aspekte wellness turizma.
Prispevek odpira razpravo o razvoju mesta na stiku z Ljubljanskim barjem. Južna obvoznica je prekinila postopni prehod mesta v zaledje in južno preddverje je ostalo pozabljeno. Odgovori na vprašanja ...o prihodnosti razvoja tega dela so v prispevku podani na treh ravneh. Na prvi so opredeljena strateška izhodišča, ki naj bi vodila razvoj mesta v krajinskem parku. Izpostavljen je pomen sodelovanja z drugimi občinami kot pogoj za uravnotežen razvoj. Na drugi ravni so odprta vprašanja funkcionalnega in vsebinskega zaokroževanja južnega roba mesta. V zadnjem delu je predstavljen predlog za zasnovo novega mestnega rekreacijskega parka, ki je povezan s pobudo za prevrednotenje odnosa do barjanskega dela mestne občine. Vse ureditve se podredijo aktivni preobrazbi na podlagi dolgoročnega razvojnega scenarija z vgrajenimi varovalnimi in nadzornimi mehanizmi.
Križevački kraj ima tradiciju turizma, jer posjeduje vrijedne turističke resurse. Sportski i rekreacijski turizam na ovom području može biti i pokretač ukupne gospodarske i društvene aktivnosti. Grad ...Križevci ima obilje vrijednih kulturno-povijesnih znamenitosti i sportsko-rekreacijskih događaja i može pružiti rekreacijsko-turistički doživljaj ovoga kraja. Razvojem infrastrukture i ponudom adekvatnih sadržaja mogu se riješiti problemi smještaja. Cilj razvoja turizma na ovom području je u povećanju broja ponuda jednodnevnih putovanja tijekom vikenda ili višednevna vikend putovanja, što temeljimo na infrastrukturnom ili fizičkom poboljšanju postojećih izletničkih i sportskih terena. Razvoj sportsko-rekreacijskog turizma može se, pored postojeće ponude, razvijati na široj ponudi sadržaja te na osposobljavanju odnosno edukaciji kadrova.
Organizacija stručne službe sastavni je dio turističke infrastrukture destinacije i bitna je za kvalitetno provođenje programa
