Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain ...Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Raziskovanje turizma in prostega časa ima v slovenski geografiji že dolgoletno tradicijo, saj se je raziskovanje teh pojavov začelo hkrati z razvojem množičnega turizma po drugi svetovni vojni. V ...prispevku je prikazano dosedanje raziskovalno in strokovno delo na tem področju ter vloga geografije pri tem.
Zbog blizine i prometne dostupnosti slovenski vlasnici stanova za odmor i rekreaciju, najzastupljeniji inozemni vikendaši u Hrvatskoj, tradicionalno su najbrojniji na prostoru Istre i Kvarnera. ...Njihovom brojnošću među kvarnerskim otocima ponajviše se ističe otok Krk. Glavni cilj ovoga rada jest usporediti prostorne i strukturne karakteristike hrvatskih i slovenskih vikendaških kretanja u receptivnome vikendaš¬kom području. Kao reprezentativni primjer receptivnoga vikendaškog područja na hrvatskim otocima s podjednakom zastupljenošću hrvatskih i slovenskih vikendaša izabrana je općina Dobrinj, jedinica lokalne samouprave na otoku Krku s najvećim brojem vlasnika stanova za odmor i rekreaciju iz Slovenije. Istraživanje metodološki počiva na obradbi relevantne literature kao i statističkoj analizi kvantitativnih poda¬taka popisne statistike i podataka Općine Dobrinj o površini stambenih jedinica za odmor i rekreaciju te mjestu stalnoga prebivališta njihovih vlasnika prema regijama NUTS-3: hrvatskim županijama te slovenskim statističkim regijama. Osim metodom deskriptivne statistike razlike između hrvatskog i slovenskog poduzorka ispitane su hi-kvadrat testom i t-testom. Istraživanjem su se kao vodeća emitivna područja u Hrvatskoj izdvojili Grad Zagreb, Primorsko-goranska županija te Zagrebačka županija, a u Sloveniji Središnja Slovenija i Savinjska regija. Zaključeno je da nema izraženije razlike u preferiranju obalnih naselja, odnosno naselja u unutrašnjosti između hrvatskih i slovenskih vikendaša, da nema značajnije razlike u površini »hrvatskih« i »slovenskih« vikendica, da hrvatski vikendaši u odnosu na slovenske žive u emitivnim naseljima bližim receptivnim naseljima u općini Dobrinj, da su naselja stalnih prebivališta hrvatskih vikendaša u prosjeku veća od naselja stalnih prebivališta slovenskih vikendaša te da je naglašenija dominacija Grada Zagreba i Zagrebačke županije, kao vodećega emitivnog područja u kontingentu hrvatskih vikendaša, nego Središnje Slovenije (s Ljubljanom) kod slovenskih.
Dėl pakitusių politinių, ekonominių ir kultūrinių sąlygų XX a. II pusės architektūros ir urbanistikos kūriniai dažnai nebeatitinka šiandienos naudotojų poreikių ir keliamų reikalavimų. Todėl ...apleidžiami, griaunami ar reikšmingai kinta. Dėl to ryškėja iniciatyvos siūlyti į KVR įtraukti kuo daugiau šio laikmečio kūrinių. Tačiau XX a. IX dešimtmetyje kultūros paminklais tapę naujosios architektūros kūriniai dėl neraiškios saugojimo strategijos, žmogiškųjų ir finansinių išteklių tvarkybai stokos vis tiek nyksta. Todėl kyla abejonių ar registro plėtra bus veiksminga.
Straipsnyje Palangos miesto pavyzdžiu nagrinėjamos galimybės sudaryti vėlyvojo modernizmo architektūros kolekciją. Manoma, kad sistemingas kultūriškai vertingų architektūros objektų rinkinys formuojamas apjungiant skirtingus saugojimo metodus gali paskatinti atsakingas institucijas, vietos ir profesines bendruomenes susitelkti atsakingam architektūros paveldo puoselėjimo ir tvaraus naudojimo procesui.
Namen prispevka je bil ugotoviti, kako domačini zaznavajo pozitivne in negativne učinke turizma v slovenskem alpskem svetu ter, kako percepcija učinkov vpliva na njihov odnos do turizma in ...turističnega razvoja. V ta namen je bila izvedena anketna raziskava v petih turističnih krajih. Kljub razlikam med kraji so bile ugotovljene številne skupne značilnosti. Povsod prevladuje pozitiven odnos do turizma. V splošnem so bili kot najpomembnejši vrednoteni ekonomski, kot najmanj pomembni pa socio-kulturni učinki turizma.
Članak se osvrće na stvaranje sigurnog i svjesnog rekreacijskog prostora u zaštićenim područjima prirode. Definiraju se rizici i odgovornosti uprava zaštićenih područja za njihove posjetitelje i ...sudionike rekreacijskih aktivnosti. Raspravlja se o osnovnim elementima žvisitor risk managementa’ – otkrivanje i procjenu rizika, određivanje sigurnosnih i kontrolnih mjera, financijski i legislativno gledište rizika. Posebno se obrazlažu faze u procesu procjenjivanja rizika te određivanje njegove razine pri čemu se stavlja u odnos vjerojatnost aktualizacije opasnosti i težina moguće posljedice. U cilju smanjenja rizika iznose se legislativne, organizacijske i kadrovske pretpostavke i preporuke za razvoj integriranog programa upravljanja rizicima u hrvatskim nacionalnim parkovima i parkovima prirode. Ključnim se drži propisom jasno odrediti razinu brige parkovnih uprava za posjetitelje, pri čemu valja voditi računa da bi previsok standard odgovornosti parkovnih uprava mogao ugroziti njihovo funkcioniranje.
Redovita tjelesna aktivnost (TA) ima značajan utjecaj na zdravlje, što potkrepljuju i znanstveni dokazi o učinkovitosti propisivanja tjelovježbe u liječenju barem 26 različitih kroničnih nezaraznih ...bolesti. Povrh toga, tjelovježba igra neizravnu ulogu u očuvanju radne sposobnosti. Cilj ovoga rada bio je pregledati objavljene rezultate istraživanja odnosa između TA u slobodno vrijeme i absentizma zbog bolesti. Pretražena je Medline baza podataka korištenjem ključnih riječi leisuretime physical activity I (sick leave ILI sickness absence ILI absenteeism). U završnu analizu uključeni su rezultati petnaest istraživanja, a u njih 11 utvrđena je negativna korelacija između rekreativne TA i absentizma zbog bolesti u radnoj populaciji. Rezultati idu u prilog uključivanju promicanja TA kao dijela programa smanjenja prevalencije absentizma koji je važan čimbenik javnoga zdravlja.
Članek se na primeru zgornjega povodja reke Soče ukvarja s problematiko uporabe naravnih vrednot v turistične in rekreacijske namene. Predlagamo model ureditve rekreacijske rabe odseka reke Soče, ...izdelavo predloga formalnopravne ureditve upravljanja obravnavanega prostora in izdelavo režima upravljanja odseka reke Soče v rekreacijske namene, za kar smo izbrali najbolj obremenjeno območje povodja Soče v poletnih mesecih, to je devetkilometrski odsek Log Čezsoški–Trnovo ob Soči, in poskušali izdelati realen predlog trženja, predlog kontrole in predlog prostorske ureditve za zmanjšanje negativnih vplivov na okolje. Izbrana metodologija združuje znanje in prakse različnih strok, saj je treba tako kompleksno problematiko reševati v interdisciplinarni povezavi ekspertnih spoznanj. Naše glavno teoretsko izhodišče je bilo varstvo okolja, katerega cilj je varovati prostor kot vrednoto vsepovsod in v vseh njenih pojavnih oblikah. Namen varstva okolja je spodbujanje in usmerjanje takšnega družbenega razvoja, ki omogoča dolgoročne razmere za človekovo zdravje, počutje in kakovost njegovega življenja ter ohranjanje biotske raznovrstnosti. Na izbranem območju lahko povežemo prostor z vsemi njegovimi sestavinami in značilnostmi, športno rekreacijo in turizem ter dosežemo kakovostno življenje avtohtonega prebivalstva, dobro počutje gostov, varovanje naravnega okolja, omogočanje gospodarskega razvoja, ustvarjanja delovnih mest in dohodka.
Svrha ovog rada je analizirati stanje i potencijale za organizaciju sportskih i rekreacijskih aktivnosti, kao dodane vrijednosti ruralnog turizma u Zagrebačkoj županiji. Analiza stanja u županiji ...temelji se na analizi relevantne literature i dokumentacije te SWOT analizi. Na temelju te analize utvrdili smo prilike za organizaciju raznih atraktivnih sportskih izleta (na primjer, posjete špiljama), tematskih obilazaka/ruta (biciklima i konjima) i novih sportskih događaja van glavne turističke sezone. Kako bi se to postiglo, bitno je osigurati uvježbano osoblje i visoke infrastrukturne standarde za turiste i lokalno stanovništvo.
Turizem ni le pomembna gospodarska dejavnost, ampak predstavlja tudi vir obremenitev različnih pokrajinskih elementov, tako tudi vode. Na drugi strani je ustrezna kakovost vode velikega pomena za ...razvoj turizma. Prispevek turizma k obremenjevanju voda na tem območju je sicer znaten, ni pa prevladujoč. Izjemo predstavljajo vplivi turizma na drugače neposeljenih območjih, kjer sta turizem in rekreacija poglavitna vira obremenjevanja voda, vendar so pri tem absolutne količine porabljenih in odpadnih vod razmeroma skromne.
PDF
