Rad analizira karakteristike i razvoj časopisa Revija za socijalnu politiku tijekom petnaest godina kontinuiranog izlaženja prateći sljedeća obilježja: dinamiku izlaženja, ulogu uredništva, ...zastupljenost pojedinih kategorija priloga, autorstvo i jezik, te prisutnost časopisa u mrežnom okruženju. Za spomenute analize korišteni su odabrani bibliometrijski pokazatelji i metoda analize sadržaja.
Drugo skupino tvori 33 stevilk, od katerih so stevilke, posvecene osebnostnim jubilejem, kar se odraza tudi v vsebini, naslednje: 3/3-4 je zbornik domacih in tujih vecinoma jezikoslovnih razprav, ...nastal ob 60-letnici jezikoslovca Frana Ramovsa, 10/1-4 podoben zbornik, nastal ob 80-letnici jezikoslovca Rajka Nahtigala, 20/1 zbornik vecinoma domacih jezikoslovnih razprav, zbranih ob 75-letnici jezikoslovca Antona Bajca, 37/1-3 t. i. Riglerjev zbornik domacih in tujih jezikoslovnih razprav, posvecen 60-letnici rojstva l. 1985 umrlega jezikoslovca Jakoba Riglerja, 45/1-2 Zadravcev zbornik, zbornik v vecji meri literarnovednih ter v manjsi jezikoslovnih domacih in tujih razprav ob 70-letnici literarnega teoretika in zgodovinarja Franca Zadravca, 49/4 zbornik domacih in tujih jezikoslovnih razprav, zbranih ob 80-letnici jezikoslovca Franca Jakopina, 53/3 stevilka, v kateri ob 70-letnici literarnega teoretika in zgodovinarja Aleksandra Skaze prevladujejo prispevki o ruski knjizevnosti, 54/3 zbornik literarnovednih razprav ob 80-letnici Franca Zadravca, 54/4 podoben zbornik ob 80-letnici literarnega teoretika in zgodovinarja Borisa Paternuja, 55/1-2 zbornik jezikoslovnih razprav ob 80-letnici jezikoslovca Jozeta Toporisica ter 58/1 podoben zbornik ob 70-letnici jezikoslovke Ade Ada Vidovic Muha (skupno torej 11 stevilk). Tematske stevilke o specificni tematiki oz. ob specificni priloznosti so po vrsti: 17/1 je zbornik razprav, posvecen 50-letnici smrti Ivana Cankarja, 25/4 zbornik pretezno tujejezicnih razprav z delovnega zasedanja Mednarodne komisije za slovanske knjizne jezike (Ljubljana, 28.-30. 5. 1977), 27/3-4 je namenjena razpravam o ustvarjalnosti Simona Jenka (teh je 8 od skupno 12), 29/2 je Kopitarjev zbornik z razpravami s simpozija ob 200-letnici rojstva Jerneja Kopitarja (Ljubljana, 21.-22. november 1980), 29/4 zbornik razprav ljubljanskih in celovskih slavistov z Levstikovega srecanja (Ljubljana, 21.-22. maj 1981), 32/3 zbornik jezikoslovnih razprav, nastalih ob 400-letnici slovenskega jezikoslovja (glede na izid Bohoriceve slovnice l. 1584), 33/2 zbornik razprav s slavisticnega srecanja univerz v Ljubljani in Celovcu s tematiko Aktualne slovstvene in jezikoslovne raziskave (Ljubljana, 16.-18. maj 1985), 34/1 zbornik razprav z znanstvenega srecanja ob 1100. obletnici Metodove smrti (Ljubljana, 11. 12. 1985), 42/2-3 Ramovsev zbornik, vsebujoc razprave z 12. slovenisticnega simpozija Obdobja, kjer je nekaj jezikoslovnih prispevkov posvecenih tematikam, s katerimi se je ukvarjal Fran Ramovs, 50/4 stevilka, posvecena aktualnemu dogajanju v slovanskih knjizevnostih, 51/2 stevilka, posvecena polemicnim jezikoslovnim razpravam o Slovenskem pravopisu 2001, 54/posebna stevilka, Slovensko jezikoslovje danes, kjer 23 jezikoslovnih razprav prinasa pregled raziskovalnih tezisc slovenskega jezikoslovja, vse razprave pa imajo v drugem delu stevilke tudi angleske prevode (gre za dodatno, peto stevilko tistega letnika), 56/57/4-1 Trubarjeva stevilka, ki zdruzuje 4. stevilko 56. in 1. stevilko 57. letnika in se z jezikoslovnimi razpravami navezuje na »Trubarjevo leto«, razglaseno ob 500-letnici rojstva Primoza Trubarja (skupno 13 stevilk). V obliki razprav so objavljeni referati z mednarodnih slavisticnih kongresov v naslednjih stevilkah: 11/1-2 - 5. kongres v Moskvi, 16/brez st. - 6. v Pragi, 21/2 - 7. v Varsavi, 31/2 - 9. v Kijevu, 36/2 - 10. v Sofiji, 41/1 - 11. v Bratislavi, 46/1-2 - 12. v Krakovu, 51/posebna stevilka - 13. v Ljubljani (revija mu je posvetila dodatno, torej peto stevilko), 56/2 - 14. kongres na Ohridu (skupno 9 stevilk). Drugi clani urednistva so se tekom letnikov oz. uredniskih obdobij zvrscali kot sledi: prva dva letnika sta poleg Ocvirka urednikovala se Anton Bajec (jezikoslovje) ter Boris Merhar (literarne vede), v 3. in 4. letniku pa sta ju nadomestila Fran Ramovs (jezikoslovje) ter Josip Vidmar (literarne vede); Ramovs je kot clan uredniskega odbora posthumno zabelezen se v letniku 5-7,16 ko se urednistvu na novo pridruzi Rajko Nahtigal (jezikoslovje), z 8. letnikom pa se Tine Logar in France Tomsic (oba jezikoslovje); do naslednje spremembe pride v stevilki 3-4 11. letnika, ko Logar in Tomsic izstopita in Nahtigal, ki je tega leta umrl, ni vec zabelezen kot clan (v st. 1-2 je bil namrec zabelezen kot posthumni clan), na novo pa prideta France Bezlaj (jezikoslovje) ter Dusan Pirjevec (literarne vede); urednistvo nato v sestavi Anton Ocvirk, Vidmar, Bezlaj in Pirjevec deluje vse do konca prvega uredniskega obdobja, torej letnika 14. V drugem uredniskem obdobju je edini preostali clan starega uredniskega odbora Pirjevec, sicer pa je v njem poleg (ponovno) Logarja se pet novincev, jezikoslovca Franc Jakopin in Joze Toporisic ter literarni teoretiki in zgodovinarji Marja Borsnik, Boris Paternu in France Bernik. Na zacetku tretjega uredniskega obdobja poleg zamenjav na vrhu iz urednistva izstopijo Logar, Borsnikova in Jakopin, pridruzijo pa se Jakob Rigler, Vatroslav Kalenic (jezikoslovje) ter Fran Petre (literarne vede); sestava se spremeni z 21. letnikom, ko jo zapusti Pirjevec, okrepita pa Franc Zadravec ter Janko Kos (literarne vede), ponovno s 25., ko se vrne Jakopin, ter s 27., ko umre Petre. Naslednja prelomnica je 3. stevilka 28. letnika, zacetek cetrtega uredniskega obdobja, ko poleg zamenjave odgovornega urednika izstopita Jakopin in Kalenic, pridruzijo pa se jezikoslovca Tomo Korosec in Alenka Sivic Dular ter litararni teoretik in zgodovinar Joze Koruza; z 2. stevilko 33. letnika clan ni vec Rigler (smrt); s 1. stevilko 36. letnika izstopi Sivic Dularjeva, 3. stevilka istega letnika je zadnja, ko je clan se Koruza (smrt), v 4. pa se pridruzi Aleksandra Derganc (jezikoslovje); urednistvo se okrepi na zacetku 37. letnika z Varjo Cvetko Oresnik (jezikoslovje) in Matjazem Kmeclom (literarne vede) ter spet v 4. stevilki tega letnika z Aleksandrom Skazo (literarne vede); zadnji spremembi tega obdobja sta odhod Kmecla z 2. stevilko 38. letnika ter prihod litararnega teoretika in zgodovinarja Mirana Hladnika (literarne vede) z 2. stevilko 39. letnika. Peto urednisko obdobje poleg sprememb na vseh treh glavnih funkcijah - glavna urednika se zamenjata po kar 26 letnikih - prinese odhode Zadravca, Toporisica, Paternuja, Bernika in Kosa ter prihode jezikoslovk Ade Vidovic Muha in Irene Orel ter literarnih teoretikov in zgodovinarjev Marka Juvana in Vladimirja Osolnika; v 4. stevilki 49. letnika ni vec clanica Cvetko Oresnik, od 3. stevilke 56. letnika pa to zaradi zahtev financerja postanejo v tujini delujoci jezikoslovka Nina Meckovska in litararna teoretika ter zgodovinarja Timothy Pogacar in Ivo Pospísil; v primeru slednjih treh je potrebno omeniti, da ne gre za aktivne clane urednistva, pac pa je njihovo delovanje omejeno na specificna strokovna podrocja, ki jih pokrivajo in v okviru katerih pomagajo s svojimi presojami.
Zbog brojne hrvatske inteligencije koja je nakon završetka Drugog svjetskog rata emigrirala iz Hrvatske pokrenuti su u iseljeništvu brojni listovi i časopisi, koji su, za razliku od domovinskoga ...tiska u razdoblju od 1945. do 1989., slobodno pisali o svim temama. Jedna od tema bio je bl. Alojzije Stepinac, zagrebački nadbiskup, osuđen 1946. na montiranom sudskom procesu u Zagrebu na šesnaest godina zatvora i pet daljnjih godina lišenja ljudskih prava. Među važnijim časopisima koji su u iseljeništvu pisali u njemu bio je tromjesečnik Hrvatska revija, ponovo pokrenuta 1951. u Buenos Airesu. Ovaj rad predstavlja, analizira i interpretira članke i druge tekstove koji su o bl. Alojziju Stepincu objavljeni u njoj od 1951. do 1960., godine njegove smrti. Zbog velikog ugleda Hrvatske revije i značenja što ga je imala kao kulturni časopis u iseljeništvu, kao i njezina značenja za hrvatsku kulturu u cjelini, obrada ove teme može se smatrati reprezentativnom za stajališta recepcije bl. Alojzija Stepinca u glasilima poratne hrvatske kulturne i političke emigracije.
Hrvatska revija i njezina uloga u očuvanju i promicanju kršćanstvom nadahnutih tekstova nekih odabranih novinara, publicista i književnika izbjeglih iz komunističke Jugoslavije nakon Drugoga ...svjetskoga rata tema je ovoga rada koji obuhvaća pregled prvoga desetljeća (1951. – 1961.) toga književno-kulturnoga časopisa koji se u iseljenoj Hrvatskoj prvim brojem pojavio 9. ožujka 1951. godine u Buenos Airesu, a uređivali su ga Vinko Nikolić i Antun Bonifačić. U središtu su istraživanja odabrana imena novinara, publicista i književnika koji su se prije 1945. pojavljivali na hrvatskoj kulturnoj, književnoj i medijskoj sceni, a nakon rata su bili prisiljeni na iseljavanje i izbjeglištvo. Naime, kako je Hrvatska od 1945. postala dijelom komunističke ex-Jugoslavije mnogim je novinarima među kojima je bilo i publicista i književnika bilo zabranjeno djelovanje, a mnogi su izbjegli zbog straha od komunističke strahovlade. Spominjanje njihovih imena, kao i vrijednih novinarskih, publicističkih i književnih tekstova u ex-Jugoslaviji bilo je proskribirano. U svojoj knjizi Uništeni naraštaj – tragična sudbina novinara NDH Josip Grbelja objašnjava da su komunisti nakon Drugoga svjetskoga rata evidentirali 330 novinara koji su bili aktivni između ’30. i ’40. godina XX. stoljeća. Od njih 330 ubijeno je njih 38, 101 je dobio trajnu zabranu pisanja i objavljivanja, a čak 131 pobjegao je u inozemstvo, ali nisu prestali intelektualno i kulturno djelovati. U ovome se istraživanju prije svega nastoji pokazati jesu li se u Hrvatskoj reviji i u kojoj mjeri javljala imena nekih od tih intelektualaca koje navodi Grbelja, a koji su izbjegli od 6. do 8. svibnja 1945., te na drugome mjestu – na temelju njihovih objava – ispitati jesu li se u Hrvatskoj reviji očuvale i promicale kršćanske ideje i vrjednote koje su u komunističkoj Jugoslaviji nakon Drugoga svjetskoga rata bile cenzurirane i o kojima se nije smjelo pisati u pozitivnom kontekstu.
U radu autorica na temelju recentne znanstvene literature i dvaju emigrantskih časopisa, Hrvatske revije i Nove Hrvatske, analizira događaje u Socijalističkoj Republici Hrvatskoj, odnosno ...Socijalističkoj Federativnoj Republici Jugoslaviji. Period obuhvaća razdoblje od Titove smrti 1980., do početka osamostaljenja suverene Republike Hrvatske 1990. Povijesne događaje od 1980. do 1990. pratimo usporedno s člancima pisanim u tom razdoblju, zbog čega je moguć uvid u stavove i mišljenja autora članaka. Izneseni su stavovi časopisa i njihovih suradnika o Titovoj smrti te o jugoslavenskoj krizi i uvođenju višestranačja. Analizirani časopisi Hrvatska revija i Nova Hrvatska slovili su kao najcjenjeniji i najčitaniji časopisi hrvatske političke emigracije. Časopisi su se bavili političkim, društvenim i kulturnim temama, prvenstveno u svjetlu tzv. hrvatskog pitanja. Iako su se Hrvatska revija i Nova Hrvatska u nekim segmentima razlikovali u stavovima, zajedno su se zalagali za samostalnost i što brže odcjepljenje hrvatske države od ostalih republika socijalističke Jugoslavije.
U radu se prikazuje spisateljska djelatnost Ivana Tomasa kroz analizu njegovih članaka objavljivanih u iseljeničkoj Hrvatskoj reviji. Tomas je u tom razdoblju bio hrvatski katolički svećenik u Rimu, ...a imao je ukupno 43 javljanja (prilozi za povijest, odjeci, prikazi knjiga, eseji, kulturni pregledi, pisma uredništvu, izjave, politički vidici, nekrolozi) od 1952. do 1982., iz čega proizlazi da se radi o jednom od najrevnijih suradnika iseljeničke Hrvatske revije. Njegovi su članci prikazani i razvrstani u nekoliko tematskih cjelina, a naposljetku se daje kratak osvrt na razvijene i prisne odnose između Tomasa i Vinka Nikolića, glavnoga urednika iseljeničke Hrvatske revije. Time se nastoji zaokružiti slika Tomasova doprinosa poznatom časopisu.
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Zgodilo se je prvič in zadnjič. V Harijah pri IIirski Bistrici so se spomladi leta 1983 zbrali učitelji vseh osnovnih šol v Občini ...Ilirska Bistrica in zelo uspešno nastopili na občinski reviji pevskih zborov. Pri pevskem nastopu jih je podprla tudi pevsko uveljavljena skupina Bratov Boštjančič ter inštrumentalni sestav pa tudi pevci, ki so se pridružili ob koncu prireditve. Nad petjem, ki ga je usmerjal dirigent Dimitrij Grlj, so bili vsi navdušeni, tako pevci kot poslušalci. Žal tudi to ni pomagalo in pevski zbor je že naslednje leto utihnil in se ni več zbral k petju. Škoda, saj bi se danes lahko pohvalili, da imamo na Bistriškem še en dober pevski zbor! 262/vč - All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Rad se temelji na proučavanjima tekstova unutar publikacija Ðakovačkih vezova, popularno zvanih Revija. Prvi dio rada donosi problematiku povijesti publiciranja Revije, dok se u drugome dijelu kroz ...kriterij odabira "etnoloških" tekstova razmatra pitanje uloge amatera etnologa i školovanih etnologa. Razdoblja publiciranja Revije sadržavaju općenitu evaluaciju u cilju daljnjega razvijanja godišnjaka.
PDF
