Prispevek obravnava geografske vidike sonaravnega razvoja in samooskrbe Slovenije. Človeštvo je zaradi rasti svetovnega prebivalstva in gospodarstva preseglo nosilnost planeta, zato je nujna ...temeljita sprememba razmerja med človekom in okoljem. Slovenija razpolaga s ključnimi razvojno-varovalnimi geografskimi potenciali za prehod v sonaravni razvoj, sonaravno prenovo gospodarstva in varno stopnjo prehranske ter energetske stopnje samooskrbe.
Urbana območja imajo velik vpliv na okolje, ki se odraža globalno, hkrati pa tudi sama znotraj svojih meja doživljajo mnoge okoljske probleme. Sonaravna mesta izhajajo iz potrebe izboljšanja ...kvalitete mestnega življenja in vključujejo vse komponente trajnostnega razvoja. V prispevku smo na primeru mesta Waitakere, Nova Zelandija, preučevali njegove glavne okoljske probleme in analizirali ukrepe, ki jih mesto izvaja za izboljšanje stanja okolja.
V Mestni občini Ljubljana (MOL) je varstvo okolja eno izmed treh temeljnih (gospodarsko in socialno polje), a neenakovredno obravnavanih polj sonaravnega, trajnostnega mestnega razvoja. Čeprav se ...Ljubljana med evropskimi mesti podobne velikosti ne uvršča med najbolj degradirana urbana območja, predstavljajo okoljski problemi zaradi številnih posledic na kakovost bivanja in izčrpavanje naravnih virov, ogrožanja narave, enega od ključnih problemov. Zaščita talne vode Ljubljanskega polja, umiritev suburbanizacijskih procesov in cestnega prometa ter prostorski razvoj v okviruomejitev okolja so temeljni sonaravni prostorski izzivi mestnih politik Ljubljane in MOL.
Spremembe v vrednostnih sistemih, načela okoljske etike, se morajo udejaniti v materialnem življenju družbe in posameznika ter vplivati tudi na razumevanje in vrednotenje geografskega okolja. ...Potreben je premik od pretežno antropocentričnega pojmovanja geografskega okolja, ki ni (več) zgolj arena gospodarstva in bivalno okolje človeka, ima tudi ekosistemski, varovalni pomen.
Z geografskega vidika naravne nesreče niso zgolj izjemni dogodki, temveč so del zapletenega sistema odnosov med naravo in družbo. Geografija jih obravnava kot sestavni del pokrajine, v kateri je ...možno z geografskimi metodami identificirati njihovo prisotnost, učinke na naravo in družbo ter možne prilagoditve človeške družbe nanje, kar je ključnega pomena za preprečevanje negativnih posledic in eden od predpogojev za smotrno prostorsko načrtovanje in za uveljavitev paradigme sonaravnega razvoja.
Prispevek prinaša kritično vrednotenje napredka na področju uporabe kazalcev sonaravnega razvoja v zadnjem desetletju. Predstavlja tudi nekatera metodološka in teoretična izhodišča njihove uporabe, ...različne modele kazalcev in merila, ki naj bi jim zadostili tako posamezni kazalci kot tudi njihovi nabori. Upoštevajoč dosedanjo prakso je glavni namen članka ovrednotiti prednosti in omejitve uporabe kazalcev sonaravnega razvoja ter osvetliti nekatera odprta vprašanja glede njihove prihodnje vloge pri merjenju napredka v smeri trajnosti.
Načrtovanje raznih dejavnosti v prostoru je zahtevno in odgovorno. Terja dobro poznavanje naravnih in družbenih razmer, poleg tega pa morajo biti rezultati v procesu načrtovanja podani čim bolj ...nazorno. V prispevku smo na primeru občine Kočevje skušali določiti najbolj primerne nepozidane površine za morebitno širjenje poselitve z vidika naravnih in družbenih dejavnikov. Pri tem smo uporabili metode geografskih informacijskih sistemov.
Obseg in intenzivnost različnih oblik degradacije geografskega okolja in njegovih sestavin podčrtuje potrebo po gospodarskemu razvoju, ki bo upošteval značilnosti okolja. Za povečevanje okoljske ...sestavine človekove blaginje ne zadošča zgolj pasivno zasnovano varstvo geografskega okolja. Geografija sonaravnega razvoja kot raziskovalno polje in učni predmet poudarja pomen pokrajinskim potezam in procesom čim bolj prilagojenega, sonaravnega vzorca poselitve, gospodarstva, infrastrukture in pokrajinske rabe.
Vloga kmetijstva na podeželju se je bistveno spremenila, celo povečala, saj se je kmetijstvu pričelo pripisovati številne nove funkcije, od socialne do ekološke. Z vključitvijo v EU in uveljavljanjem ...Skupne kmetijske politike prihaja do velikih sprememb tudi v slovenskem kmetijstvu, njegovi usmeritvi, stopnji intenzivnosti, velikostni in posestni strukturi. Vprašanje pa je, ali je smer razvoja kmetijstva v Sloveniji v skladu z varovanjem in ohranjanjem naših ključnih naravnih virov?