Because existing studies examining the impact of knowledge on people’s attitudes towards genetically modified organisms (GMOs) have had contradictory results, the goal of this study was to explore ...the attitudes that the population of Slovenia has towards GMOs and how knowledge affects their attitudes.
In January 2012, a telephone survey was conducted researching attitudes towards GMOs and knowledge about them on a representative sample of the population of Slovenia (N=446).
The results revealed a predominantly negative attitude towards GMOs, regardless of their type, application and geographical distance; perceptions of the negative impact of GMOs on an individual’s health were particularly strong. The majority of respondents (59.5%) had moderate knowledge about GMOs, while a largeshare (30.4%) had poor knowledge of the topic. They had better objective knowledge about topics linked to formal education or legislation and a weaker understanding of mass media myths. Correlation analysis and one-way analysis of variance showed a statistically significant correlation between knowledge and attitudes towards GMOs. The respondents with better objective knowledge (who gave the correct answers to test questions) had a less firm and a more positive attitude towards GMOs and vice versa. The respondents who lacked objective knowledge but expressed subjective knowledge (they were convinced that their answers were correct) on average had a more negative attitude towards GMOs compared to those who lacked subjective knowledge.
This finding leads to the conclusion that knowledge, particularly relating to media myths about GMOs, has an important role in forming attitudes towards the impact of GMOs on an individual’s health.
Zaradi nasprotujočih si izsledkov obstoječih raziskav o vplivu znanja na stališča o GSO je bil namen študije ugotoviti, kakšna so stališča prebivalcev Slovenije do gensko spremenjenih organizmov (GSO) in kako znanje vpliva na stališča o GSO.
V januarju 2012 je bila izvedena telefonska anketa o stališčih in znanju o GSO na reprezentativnem vzorcu med prebivalci Slovenije (N = 446).
Izsledki so pokazali prevladujoče negativno stališče do GSO ne glede na vrsto, uporabo in na zemljepisno oddaljenost; pri tem posebej izstopa percepcija vpliva GSO na posameznikovo zdravje. Večina anketiranih (59,5 %) ima o GSO srednje dobro znanje; visok delež (30,4 %) je takih, katerih znanje je slabo. Boljše objektivno znanje imajo o temah iz formalnega izobraževanja ali spremljanja zakonodaje, slabše pa o medijskih mitih. Korelacijska analiza in enosmerna analiza variance sta pokazali, da med znanjem in stališči o GSO obstaja statistično značilna povezanost. Anketiranci z boljšim objektivnim znanjem (pravilni odgovori na testna vprašanja) imajo manj trdno in bolj pozitivno stališče do GSO in nasprotno. Anketiranci brez objektivnega znanja, a z izraženim subjektivnim znanjem (prepričanost o pravilnosti svojih odgovorov) imajo v povprečju bolj negativna stališča do GSO kot tisti, ki nimajo subjektivnega znanja.
To pomeni, da ima znanje, še posebej pa medijski miti o GSO, pomembno vlogo pri oblikovanju stališča o vplivu GSO na posameznikovo zdravje.
Vpliv družine na posameznika je zelo močan in traja vse življenje. Družina se loči od drugih dejavnikov, ker posameznik v družinskem okolju preživi največ časa. V okviru družine otrok napravi prve ...korake, izreče prve besede, pridobi prvo znanje in prve vrednote, oblikuje temelje za nadaljnji razvoj v popolno osebnost. Starši so otrokovi prvi in najodgovornejši vzgojitelji, vzgoja pa je najpomembnejša in verjetno najzahtevnejša naloga vsakega starša. Mladostniško obdobje je v življenju posameznika velikega pomena zaradi procesa osamosvajanja in individuacije. Je prehodno obdobje, ki vodi iz otroštva v zrelost, in je tudi najbolj dinamično v posameznikovem razvoju. V tem obdobju se mladostniki spreminjajo in zorijo ter postanejo sposobni sprejemati lastne odločitve. Odnosi s starši močno vpivajo na njihovo vedenje. Naš prispevek analizira družino skozi družinsko interakcijo, ki ima naslednje razsežnosti: zadovoljstvo z družino, sprejetost ali zavračanje s strani matere in očeta. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali starševsko ravnanje in zadovoljstvo z družino, kot ju doživlja mladostnik, vplivata na njegova stališča do raznih vidikov družinskega življenja. Raziskava je zajela 862 dijakov zadnjih letnikov srednje šole, od katerih jih je bilo 385 moškega spola in 477 ženskega. Izsledki so pokazali statistično pomembno korelacijo med ovrednotenimi dimenzijami družinskih odnosov in stališči mladostnikov do družinskega življenja, z izjemo odnosa do dela. Pridobljena spoznanja je mogoče uporabiti v programih, ki naj skrbijo predvsem za pripravo mladih na starševske in zakonske vloge in razvijajo veščine, ki jih bodo mladostniki potrebovali pozneje v družinskem življenju za konstruktivno reševanje problemov, s katerimi se bodo srečevali.