Raziskovalno vprašanje: Kakšno je zadovoljstvo otrok in mladostnikov v mladinskem domu v odnosu do vzgojiteljev? Namen: Ugotoviti želimo, kakšno vlogo imajo vzgojitelji v mladinskem domu pri ...zagotavljanju zadovoljstva otrok in mladostnikov. Metoda: Raziskava bo aplikativna, se bo reševal konkreten problem iz prakse. Prispevek bo deskriptiven, saj bo obravnaval ekonomske in sociološke vidike zadovoljstva uporabnikov storitev na primeru Mladinskega doma Maribor. Rezultati: Mladostniki so v povprečju zadovoljni z likom vzgojitelja in odnosi z njimi v mladinskem domu. Organizacija: Mladinski dom izvaja veliko aktivnosti, ki zagotavljajo kakovost življenja otrok in mladostnikov v njem, k temu pa veliko pripomorejo tudi vzgojitelji. Družba: Prispevek je pomemben z vidika razumevanja bivanja otrok v mladinskih domovih in drugih zavodih. Originalnost: Gre za prvo tako celovito raziskavo, ki je bila izvedena v mladinskih domovih in ugotavlja pomen vzgojiteljev pri zagotavljanju zadovoljstva uporabnikov. Omejitve raziskave/nadaljnje raziskave: Raziskovali smo občutljivo populacijo – otroke/mladostnike, ki bivajo v Mladinskem domu Maribor. Raziskavo bi bilo smotrno nadgraditi in vanjo bolj neposredno vključiti tudi staršev in njihovo vlogo pri zagotavljanju zadovoljstva otrok in mladostnikov.
V prispevku predstavljamo stališča staršev na Notranjskem o sodobnih izhodiščih na področju zgodnjega učenja in poučevanja tujih jezikov in njihov vpliv na odločanje staršev za (ne)vključitev otrok v ...programe zgodnje poučevanje tujega jezika. Na eni strani ugotavljamo slabo seznanjenost staršev s strokovno literaturo in slabo poznavanje aktualnega stanja v Sloveniji in v tujini na področju zgodnjega poučevanja tujih jezikov. Na drugi strani pa njihova pozitivna stališča do zgodnjega učenja tujih jezikov, izjemen občutek za pravilen pristop k zgodnjemu učenju tujega jezika in predvsem njihovo veliko željo po boljšem poznavanju te teme.
V Sloveniji se je dolgo ohranjal model organizacije družbe, ki je koreninil v skupnostni formi. V taki družbeni formi je na ravni lokalne skupnosti osnovna šola daleč presegala svojo primarno ...vzgojno-izobraževalno funkcijo. Urbanizacija, ki je danes precej zajela tudi za podeželje bolj značilno skupnostno družbeno formo, je prinesla zanimive spremembe v omenjeni širši funkciji šole. Raziskali smo, kako danes šole razumejo potrebe po povezovanju šole in skupnosti. Ugotovili smo, da se razumevanje tega povezovanja in njegove modalitete močno razlikujejo. Načini, kako šole odgovarjajo na potrebe skupnosti (in obratno), so močno odvisni od obstoječih modelov družbene organizacije. Pričakovanja so večja v okoljih, kjer je šola ena od redkih ali celo edina javna ustanova v kraju. Čeprav si tudi v preostalih okoljih šole prizadevajo za motivacijo in angažma prebivalcev, pa jim pogosto zmanjka časa in energije. Rezultati kvalitativne analize so razkrili, da ima zapiranje lokalnih ali podružničnih šol negativne demografske in socialno-kulturne posledice. Sočasno pa je analiza pokazala na neizrabljen potencial v novih urbanih okoljih, kjer bi šola lahko bila ključen element družbene organizacije v lokalni skupnosti.
Navezanost je vedenjski in fiziološki sistem, ki posamezniku omogoča dinamično prilagajanje na okolje. Navezanost se razvija pri sovplivu med dojenčkom in materjo, igra pomembno vlogo pri razvoju ...otrokovih možgan in vpliva na kvaliteto posameznikovih socialnih odnosov vse življenje.
Attachment is a behavioral and physiological system, which enables individual’s dynamic adaptation to its environment. Attachment develops in close interaction between an infant and his/her mother, ...plays an important role in the development of the infant’s brain, and influences the quality of interpersonal relationships throughout life.
Security of attachment is believed to influence individual response to stress, exposing insecurely organized individuals to deregulated autonomic nervous system and exaggerated hypothalamic-pituitary-adrenal activity, which, in turn, produces increased and prolonged exposure to stress-hormones. Such stress responses may have considerable implications for the development of diverse health-risk conditions, such as insulin resistance and hyperlipidemia, shown by numerous studies.
Although the mechanisms are not yet fully understood, there is compelling evidence highlighting the role of psychological stress in the development of type 1 diabetes (T1D). One of the possible contributing factors for the development of T1D may be the influence of attachment security on individual stress reactivity. Thus, the suggestion is that insecurely attached individuals are more prone to experience increased and prolonged influence of stress hormones and other mechanisms causing pancreatic beta-cell destruction. The present paper opens with a short overview of the field of attachment in children, the principal attachment classifications and their historic development, describes the influence of attachment security on individual stress-reactivity and the role of the latter in the development of T1D. Following is a review of recent literature on the attachment in patients with T1D with a conclusion of a proposed role of attachment organization in the etiology of T1D.
Navezanost je vedenjski in fiziološki sistem, ki posamezniku omogoča dinamično prilagajanje na okolje. Navezanost se razvija pri sovplivu med dojenčkom in materjo, igra pomembno vlogo pri razvoju otrokovih možgan in vpliva na kvaliteto posameznikovih socialnih odnosov vse življenje.
Varnost ali oblika navezanosti vpliva na posameznikov odziv na stres (stresno reaktivnost). Tako pride pri negotovo navezanih posameznikih do slabše reguliranega avtonomnega živčnega sistema in pretirane reaktivnosti hipotalamo-hipofizno-suprarenalne osi, zaradi česar so ti v življenju pogosteje in dalj časa izpostavljeni delovanju stresnih hormonov. Tovrsten odziv na stres pa ima pomembno vlogo pri razvoju inzulinske rezistence, hiperlipidemije in drugih stanj, ki predstavljajo tveganje za zdravje.
Čeprav natančni mehanizmi še niso znani, je vedno več dokazov, da psihološki stres pomembno prispeva k razvoju sladkorne bolezni tipa 1 (SBT1). Eden od mehanizmov razvoja te bolezni bi lahko bil tudi vpliv oblike navezanosti na posameznikovo stresno reaktivnost. Tako so lahko negotovo navezani posamezniki pogosteje, dlje in v večji meri izpostavljeni delovanju stresnih hormonov, ki skupaj z drugimi dejavniki povzročajo uničenje beta celic trebušne slinavke.
Ta prispevek prikaže najprej kratek pregled področja navezanosti pri otrocih, glavne oblike navezanosti in njihov zgodovinski razvoj, oriše vpliv oblike navezanosti na posameznikovo stresno reaktivnost in vpliv te reaktivnosti na razvoj SBT1. Zaključi se s predlogom o vlogi oblike navezanosti pri razvoju SBT1 pri otrocih.
Vpliv družine na posameznika je zelo močan in traja vse življenje. Družina se loči od drugih dejavnikov, ker posameznik v družinskem okolju preživi največ časa. V okviru družine otrok napravi prve ...korake, izreče prve besede, pridobi prvo znanje in prve vrednote, oblikuje temelje za nadaljnji razvoj v popolno osebnost. Starši so otrokovi prvi in najodgovornejši vzgojitelji, vzgoja pa je najpomembnejša in verjetno najzahtevnejša naloga vsakega starša. Mladostniško obdobje je v življenju posameznika velikega pomena zaradi procesa osamosvajanja in individuacije. Je prehodno obdobje, ki vodi iz otroštva v zrelost, in je tudi najbolj dinamično v posameznikovem razvoju. V tem obdobju se mladostniki spreminjajo in zorijo ter postanejo sposobni sprejemati lastne odločitve. Odnosi s starši močno vpivajo na njihovo vedenje. Naš prispevek analizira družino skozi družinsko interakcijo, ki ima naslednje razsežnosti: zadovoljstvo z družino, sprejetost ali zavračanje s strani matere in očeta. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali starševsko ravnanje in zadovoljstvo z družino, kot ju doživlja mladostnik, vplivata na njegova stališča do raznih vidikov družinskega življenja. Raziskava je zajela 862 dijakov zadnjih letnikov srednje šole, od katerih jih je bilo 385 moškega spola in 477 ženskega. Izsledki so pokazali statistično pomembno korelacijo med ovrednotenimi dimenzijami družinskih odnosov in stališči mladostnikov do družinskega življenja, z izjemo odnosa do dela. Pridobljena spoznanja je mogoče uporabiti v programih, ki naj skrbijo predvsem za pripravo mladih na starševske in zakonske vloge in razvijajo veščine, ki jih bodo mladostniki potrebovali pozneje v družinskem življenju za konstruktivno reševanje problemov, s katerimi se bodo srečevali.
Članek proučuje odnos do podjetništva med slovenskimi odraslimi srednješolci. V ta namen je bilo anketiranih dva tisoč dijakov četrtih letnikov ekonomskih gimnazij in srednjih šol ekonomske usmeritve ...oziroma več kot četrtina tega dela populacije. Poleg njih smo v raziskavo zajeli še 1.150 dijakov na 25 drugih šolah, kjer v predmetnikih ni poslovnih predmetov ali podjetništva. Med znanstvenimi cilji je predvsem ugotavljanje vplivov socialnih in psiholoških dejavnikov na odnos dijakov do podjetništva. Glavni raziskovalni inštrument je bila pisna anketa, ki je vsebovala lestvice stališč, ocene lastnosti, interesov in drugih dejavnikov, ki vplivajo na podjetniško obnašanje, ter sociodemografska vprašanja. Ključna ugotovitev raziskave je, da se je skoraj polovica dijakov opredelila za to, da jih zanima podjetniška kariera. Priporočila, ki izhajajo iz ugotovitev, so predvsem namenjena snovalcem učnih programov v srednjih šolah in načrtovalcem programov spodbujanja podjetništva.
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Vošnjakova starša.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 ...Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
PDF
