Extended description:
<!--if gte mso 10>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table Normal";
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
...mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:"Times New Roman";
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:"Times New Roman";
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;}
<!endif-->
Mariborske brezdomce so na današnjo veliko soboto prvič razveselili s potico. Štajerski peki so se očitno zgledovali po ljubljanskih, ki to počnejo že nekaj let. Oboji pa želijo s tem polepšati praznike tudi ljudem na robu. Veliko tistih s kakšnim tolarjem več v žepu, pa se praznikov, takšnih ali drugačnih, ne zna več predstavljati brez obiska nakupovalnih središč; anketa med kupci, izjava dr. Janez Bogataj, etnolog, košare s potico, jedilnica ljudi na robu, gneča v trgovskih središčih, čokoladni dodatki, čokoladni jajčki na policah, nakupovalni voziček, velikonočni zajci telovadci na igralih, otroci o darilih, ki so jih dobili, pirhi in potica.
Information:
Maribor: the meaning of Easter and the distribution of potica (a typical Slovene dessert for Easter) amongst the homeless, and the other side of the coin – commercialisation and an opportunity for merchants.
Original language summary:
Maribor: pomen praznika velike noči in razveselitev brezdomcev s potico ter druga plat praznika - komercializacija in priložnost za trgovce.
Extended description:
Življenje je delo – trdo delo, borba in nenehno pehanje za vsakdanjim kruhom in vsakdanjo srečo.
Delo, v vseh svojih tisočerih oblikah, je ustvarilo človeka, človek pa ga je ...izpopolnil, da bi si s kar najmanj truda pridobil kar največ sreče…
Toda – srečo lahko kupiš tudi na cesti – na kupe sreče… In še zelo poceni je. Tanki lističi mamijo vse, ki hitijo mimo. Le prodajalec ostaja ob vsem bogastvu hladen. Izpostavljen soncu, dežju in vetru, mrazu in toploti, ravnodušno prodaja srečo vsem, ki bi jo imeli radi več kot jo lahko zaslužijo z žulji na svojih dlaneh in potokih znoja na licih.
Tokrat smo se z našo kamero poslovili od sončnega dne in meteoroloških motenj in zabrnela je tam, kjer je pot do sreče še posebej dolga in naporna.
V peči ene izmed ljubljanskih opekarn opazujemo delo, ki zahteva od človeka zares maksimalne napore.
Vroče je… strašansko vroče je sredi tega premogovega pepela sredi razbeljenih sten peči in vroče, komaj pečene opeke; tla izžarevajo in pečejo v podplate, zrak duši. Človek nevajen take vročine komaj še diha, srce utripa nemirno – toda ta dva moža pred nami vendarle izvozita dnevno iz peči po 75 ton žgane opeke. Da jo lahko prijemljeta z rokami natakneta preko dlani posebne zaščitne rokavice iz debele gume.
V tej peči jih pravzaprav dela pet. Njihov delovni dan se pričenja ob treh ponoči in traja vse dotlej dokler ni vsa pečena opeka na tovarniškem dvorišču. Peč mora biti vsak dan prazna, ker jo vedno znova spet napolnijo s surovo opeko.
Vroče je. Vroče je, pa čeprav to delo samo gledaš.
Tak način dela v opekarnah zamenjujejo danes moderne tunelske peči, kjer je vse delo avtomatizirano. Tudi ta peč je v rekonstrukciji. Premog bo zamenjalo gorilno olje, delo teh mož pa nakladalni viličarji.
In zunaj na tovarniškem dvorišču se vsak dan grmadijo skladi toliko iskane opeke.
Če ste si po tej peklenski vročini zaželeli malo osvežitve, ni treba potovati daleč. Na drugem kraju Ljubljane ima podjetje Trgohlad odlične, moderne hladilnice. Ob vsakem letnem času je v njih temperatura za dobrih 90 stopinj Celzija nižja od one v opekarski peči.
Zanimalo nas je predvsem, kako poteka delo pri tako nizkih temperaturah in ko smo z delavci tega podjetja, oblečeni v debele bunde, škornje in halje, ki spominjajo na uniforme zloglasnega Ku-klux-klana prešli pet, nekaj decimetrov debelih vrat, nismo vzdržali v notranjosti več kot pol ure, pa še se nam je v tem kratkem času zanohtalo in so skoraj zmrznile filmske kamere in magnetofon.
Ljudje pa delajo v tem prostoru tudi po osem ur na dan.
Vrnili smo se iz Sahare in z južnega pola. Srečkar še vedno prodaja lepa upanja, prava sreča pa se sprehaja vsepovsod okrog njega pod plavim nebom, na prijetno ravno prav toplem poletnem soncu.
Work in extreme conditions, in very high or low temperatures; a brickyard, a cold room, a traffic officer at a crossroads, a lottery tickets seller in a kiosk.
Original language summary:
Delo v ekstremnih delovnih pogojih, visokih in nizkih temperaturah; opekarna, hladilnica, prometnik sredi križišča, prodajanje srečk v kiosku.
Extended description:
Življenje je delo – trdo delo, borba in nenehno pehanje za vsakdanjim kruhom in vsakdanjo srečo.
Delo, v vseh svojih tisočerih oblikah, je ustvarilo človeka, človek pa ga je izpopolnil, da bi si s kar najmanj truda pridobil kar največ sreče…
Toda – srečo lahko kupiš tudi na cesti – na kupe sreče… In še zelo poceni je. Tanki lističi mamijo vse, ki hitijo mimo. Le prodajalec ostaja ob vsem bogastvu hladen. Izpostavljen soncu, dežju in vetru, mrazu in toploti, ravnodušno prodaja srečo vsem, ki bi jo imeli radi več kot jo lahko zaslužijo z žulji na svojih dlaneh in potokih znoja na licih.
Tokrat smo se z našo kamero poslovili od sončnega dne in meteoroloških motenj in zabrnela je tam, kjer je pot do sreče še posebej dolga in naporna.
V peči ene izmed ljubljanskih opekarn opazujemo delo, ki zahteva od človeka zares maksimalne napore.
Vroče je… strašansko vroče je sredi tega premogovega pepela sredi razbeljenih sten peči in vroče, komaj pečene opeke; tla izžarevajo in pečejo v podplate, zrak duši. Človek nevajen take vročine komaj še diha, srce utripa nemirno – toda ta dva moža pred nami vendarle izvozita dnevno iz peči po 75 ton žgane opeke. Da jo lahko prijemljeta z rokami natakneta preko dlani posebne zaščitne rokavice iz debele gume.
V tej peči jih pravzaprav dela pet. Njihov delovni dan se pričenja ob treh ponoči in traja vse dotlej dokler ni vsa pečena opeka na tovarniškem dvorišču. Peč mora biti vsak dan prazna, ker jo vedno znova spet napolnijo s surovo opeko.
Vroče je. Vroče je, pa čeprav to delo samo gledaš.
Tak način dela v opekarnah zamenjujejo danes moderne tunelske peči, kjer je vse delo avtomatizirano. Tudi ta peč je v rekonstrukciji. Premog bo zamenjalo gorilno olje, delo teh mož pa nakladalni viličarji.
In zunaj na tovarniškem dvorišču se vsak dan grmadijo skladi toliko iskane opeke.
Če ste si po tej peklenski vročini zaželeli malo osvežitve, ni treba potovati daleč. Na drugem kraju Ljubljane ima podjetje Trgohlad odlične, moderne hladilnice. Ob vsakem letnem času je v njih temperatura za dobrih 90 stopinj Celzija nižja od one v opekarski peči.
Zanimalo nas je predvsem, kako poteka delo pri tako nizkih temperaturah in ko smo z delavci tega podjetja, oblečeni v debele bunde, škornje in halje, ki spominjajo na uniforme zloglasnega Ku-klux-klana prešli pet, nekaj decimetrov debelih vrat, nismo vzdržali v notranjosti več kot pol ure, pa še se nam je v tem kratkem času zanohtalo in so skoraj zmrznile filmske kamere in magnetofon.
Ljudje pa delajo v tem prostoru tudi po osem ur na dan.
Vrnili smo se iz Sahare in z južnega pola. Srečkar še vedno prodaja lepa upanja, prava sreča pa se sprehaja vsepovsod okrog njega pod plavim nebom, na prijetno ravno prav toplem poletnem soncu.
Extended description:
Idrija postaja iz leta v leto mesto z vse lepšo podobo in je zaradi tega tudi vse privlačnejša za turiste. Poleg raznih zgodovinskih zanimivosti in morda še bolj znanih ...žlikrofov, pa so pretekli teden v Idriji postregli lahko še s prodajo ženske konfekcije v mesnici. Iznajdljivost, zaradi katere smo že naslednji dan, ko se je v Idriji vrtela filmska kamera, prejeli opravičilo in pojasnilo »zakaj tako«. Bržkone so bili kupci zadovoljni, ker so lahko kupili tudi za 50 % ceneje kot sicer. Bila je namreč razprodaja. Na račun velikega prometa je verjetno zadovoljno tudi trgovsko podjetje Univerzal iz Idrije, prodaja konfekcije v mesnici pa Idrijčanom vendarle ne more biti v ponos.
Extended description:
Idrija postaja iz leta v leto mesto z vse lepšo podobo in je zaradi tega tudi vse privlačnejša za turiste. Poleg raznih zgodovinskih zanimivosti in morda še bolj znanih žlikrofov, pa so pretekli teden v Idriji postregli lahko še s prodajo ženske konfekcije v mesnici. Iznajdljivost, zaradi katere smo že naslednji dan, ko se je v Idriji vrtela filmska kamera, prejeli opravičilo in pojasnilo »zakaj tako«. Bržkone so bili kupci zadovoljni, ker so lahko kupili tudi za 50 % ceneje kot sicer. Bila je namreč razprodaja. Na račun velikega prometa je verjetno zadovoljno tudi trgovsko podjetje Univerzal iz Idrije, prodaja konfekcije v mesnici pa Idrijčanom vendarle ne more biti v ponos.
Idrija - ready-made clothing sales, full shop.
Original language summary:
Idrija - razprodaja konfekcije, polna trgovina.
Extended description:
1 milijon 300 tisoč parov čevljev, t.j. letošnji plan tržiške tovarne obutve Peko. Že v januarju je bila proizvodnja zadovoljiva – izdelali so 111 tisoč parov, do konca ...februarja pa bodo naredili 229 tisoč parov čevljev. Tudi izvoz je bil v januarju letos večji kot v januarju preteklega leta. Letos so izvozili za 84 tisoč 540 dolarjev, v preteklem letu so izvozile le za tisoč dolarjev. Zadostne količine električne energije in surovin, katerih pomanjkanje sedaj dela največje težave pa bodo proizvodnjo še dvignile.
Extended description:
1 milijon 300 tisoč parov čevljev, t.j. letošnji plan tržiške tovarne obutve Peko. Že v januarju je bila proizvodnja zadovoljiva – izdelali so 111 tisoč parov, do konca februarja pa bodo naredili 229 tisoč parov čevljev. Tudi izvoz je bil v januarju letos večji kot v januarju preteklega leta. Letos so izvozili za 84 tisoč 540 dolarjev, v preteklem letu so izvozile le za tisoč dolarjev. Zadostne količine električne energije in surovin, katerih pomanjkanje sedaj dela največje težave pa bodo proizvodnjo še dvignile.
Tržič - footwear production in the shoemaking factory PEKO; a shop, meeting, footwear production and a shoemaking shop with a radio.
Original language summary:
Tržič - proizvodnja čevljev v tovarni obutve PEKO; trgovina, seja, proizvodnja čevljev in čevljarska delavnica z radijskim sprejemnikom.
Extended description:
Praznik - Dan žena in ženske o svojem delu in družbenopolitični aktivnosti; proizvodnja v tekstilni tovarni, delo v trgovini, delo v tovarni zdravil Krka (Novo Mesto), ...laboratorij raziskave, tablete; izjava Amalija TONKLI, Modna hiša Ljubljana; Slavka GORJAN, Tiskanina Kranj; Marta SLAPAR, Tovarna zdravil Novo mesto.
Jutri bo osmi marec, dan delovnih žena vsega sveta. Vsak dan se srečujemo z ženami, zaposlenimi v najrazličnejših poklicih, tudi v takih, za katere so še pred nedavnim trdili, da so neprimerni, da celo nedostopni za žene življenje naših žena se poslednjih letih vse bolj spreminja. Vedno več žena je zaposlenih, vedno več jih je, ki si morajo delovni dan deliti na dve polovici - na delo v službi in na domače opravke. In to poslednje bremeni veliko večino v taki meri, da se ne utegne posvetiti učenju in poskrbeti za svojo kvalifikacijo, ki je edino in najbolj trdno poroštvo za njeno eksistenco in njeno bodočnost. In če govorimo, da se vse premalo žena aktivno udejstvuje v organih družbenega samoupravljanja, bodisi tam, kjer so v službi ali v komuni, se zopet ne povsod, a še mnogo kje, srečujemo z razmerami, v katerih nima urejenega varstva za otroke, kjer še ni kvalitetnih in poceni obratov družbene prehrane in servisnih uslug. Zato stopa v ospredje v sleherni komuni naloga, da z ustanavljanjem vseh treh dejavnosti razbremenjuje našo ženo. Ob jutrišnjem prazniku pa jim iskreno čestitamo.
Information:
Women’s day celebration – women talking about their work and political activity. Work of women in a textile production, work in a store and presenting a profession in a factory of medicine Krka.
Original language summary:
Praznik – Dan žena. Ženske v tekstilni industriji, v trgovini in v tovarni zdravil Krka (Novo Mesto).
Extended description:
Slovenija je med drugim tudi dežela vinogradov, saj letno pridelamo 400.000 do 900.000 hektolitrov vina. Promet z vinom pa je samo lani na primer znašal 374.000 hektolitrov, ...60.000 hektolitrov pa smo izvozili. Toda pred meseci je nastal v prodaji vina precej kritičen položaj. Zaradi povečanih dajatev, ki so se marca zvišale od 7% na 25% (uveden je bil tudi 5% zvezni davek), obrestne mere na zaloge pa povečale od 1% na 7%, so cene vina močno narastle, promet pa padel kar za 40%. In tako trenutno leži v kleteh 323.000 hektolitrov neprodanega vina. Ker pa je do trgatve samo še 4 do 5 mesecev, pa nastaja tudi vprašanje, kam shraniti novi pridelek, saj so vse kleti že zdaj polne.
Vino ne gre v denar. Pa saj nič čudnega. Cene v nadrobni prodaji so kar za 120% do 150% večje od nabavnih, liter kvalitetnega vina pa stane tudi 600 dinarjev.
Navkljub taki kritični situaciji pa so nekatera podjetja do nedavnega vina celo uvažala in ga prodajala po sorazmerno nizkih cenah.
In posledica takih cen? V trgovinah so cele gore steklenic vina, ki si ga potrošnik ob sedanjih cenah pač ne more privoščiti. Grosisti pa ne vedo, kam z velikimi zalogami vina.
Potrošniki spet segajo po žganih pijačah, saj je vino predrago. In to je spet škodljiv pojav, saj povečane družbene dajatve niso prizadele cen žganih pijač.
Toda nekateri potrošniki so se že znašli v tej novi situaciji. Malokdo ve, da je v Ljubljani tudi nekaj točilnic, kjer grosisti točijo pristna vina po zelo zmernih cenah.Vsi ti pojavi niso razveseljivi. Zato bi bilo dobro predpise in cene čim prej popraviti in prilagoditi, ne na škodo potrošnikov, temveč samo v prid dobremu gospodarjenju.
Extended description:
Slovenija je med drugim tudi dežela vinogradov, saj letno pridelamo 400.000 do 900.000 hektolitrov vina. Promet z vinom pa je samo lani na primer znašal 374.000 hektolitrov, 60.000 hektolitrov pa smo izvozili. Toda pred meseci je nastal v prodaji vina precej kritičen položaj. Zaradi povečanih dajatev, ki so se marca zvišale od 7% na 25% (uveden je bil tudi 5% zvezni davek), obrestne mere na zaloge pa povečale od 1% na 7%, so cene vina močno narastle, promet pa padel kar za 40%. In tako trenutno leži v kleteh 323.000 hektolitrov neprodanega vina. Ker pa je do trgatve samo še 4 do 5 mesecev, pa nastaja tudi vprašanje, kam shraniti novi pridelek, saj so vse kleti že zdaj polne.
Vino ne gre v denar. Pa saj nič čudnega. Cene v nadrobni prodaji so kar za 120% do 150% večje od nabavnih, liter kvalitetnega vina pa stane tudi 600 dinarjev.
Navkljub taki kritični situaciji pa so nekatera podjetja do nedavnega vina celo uvažala in ga prodajala po sorazmerno nizkih cenah.
In posledica takih cen? V trgovinah so cele gore steklenic vina, ki si ga potrošnik ob sedanjih cenah pač ne more privoščiti. Grosisti pa ne vedo, kam z velikimi zalogami vina.
Potrošniki spet segajo po žganih pijačah, saj je vino predrago. In to je spet škodljiv pojav, saj povečane družbene dajatve niso prizadele cen žganih pijač.
Toda nekateri potrošniki so se že znašli v tej novi situaciji. Malokdo ve, da je v Ljubljani tudi nekaj točilnic, kjer grosisti točijo pristna vina po zelo zmernih cenah.Vsi ti pojavi niso razveseljivi. Zato bi bilo dobro predpise in cene čim prej popraviti in prilagoditi, ne na škodo potrošnikov, temveč samo v prid dobremu gospodarjenju.
Wine growers facing problems due to increased taxes and a decrease in wine sales.
Original language summary:
Težave vinarjev zaradi povečanih davkov in zmanjšane prodaje vina.
U ovom se radu razmatra optimalni nastup na tržištima zemalja Jugoistočne Azije. Hrvatski je izvoz tradicionalno orijentiran na nekoliko zemalja u bliskom susjedstvu. Zemlje Jugoistočne Azije s druge ...strane predstavljaju (osim Kine, Koreje i Japana) tržište od gotovo 600 milijuna stanovnika koje ima relativno visoke stope rasta i predstavlja interesantno područje rasta čiji trendovi puno manje ovise o trendovima u Europi. Kako su zemlje Jugoistočne Azije poprilično daleke i „egzotične“, treba dobro razmisliti o optimalnom načinu nastupa na tim tržištima jer su logistički troškovi visoki. Ovdje se nudi teoretska rasprava o odabiru optimalnog načina poslovanja, kao i neke uspješne primjere nastupa na tržištima Jugoistočne Azije.
U radu se istražuje rastuća literatura o učincima domaćeg tržišta (HMEs) u
prostornoj ekonomiji. HME-ovi se koriste da bi se utvrdila uloga veličine zemlje u
konfiguraciji ekonomske aktivnosti. ...Različiti HME-ovi prikazuju distinktivne
osobine prednosti veličine i izvorno su dobiveni iz različitih modela. Najnovija
istraživanja potvrđuju da su te osobine usko povezane jedna s drugom. Ovim
istraživanjem dobiveni su odgovori na slijedeća pitanja. Jesu li ovi HME-ovi pod
nekim uvjetima ekvivalentni? Jesu li neke od osobina općenitije od drugih? Zašto
se teorijskim i empirijskim istraživanjima dobivaju nedosljedni rezultati?
Pitanje liberalizacije trgovine u vidu nesmetanog i slobodnog kretanja roba i usluga već je dugi niz godina aktualna tema i predmet rasprava mnogih istaknutih ekonomskih i pravnih stručnjaka na ...globalnoj, ali i regionalnoj razini. Svjetska trgovinska organizacija (engl. World Trade Organization – WTO) je međunarodnopravni, univerzalni poredak koji ima u cilju obuhvatiti sve države svijeta i podvrgnuti ih zajedničkoj disciplini kojom se ostvaruje načelo slobodne trgovine. Značajnu ulogu u ostvarivanju tog cilja ima sustav za rješavanje sporova Svjetske trgovinske organizacije koji svojim djelovanjem potiče države članice na postupanje sukladno propisima multilateralnih sporazuma WTO-a, a time i očuvanju načela slobode trgovine čije je poštivanje ključno za liberalizaciju trgovine. Glavni je cilj ovog rada analizirati praksu sustava rješavanja sporova WTO-a koja se razvila od samoga osnivanja Svjetske trgovinske organizacije u smislu učinkovitosti sustava i povjerenja zemalja članica kao jednog od preduvjeta uspješnog djelovanja Svjetske trgovinske organizacije.
