Skupno delo dveh nemških visokošolskih didaktikov angleščine Böttgerja in Sambanisove z naslovom Sprachen lernen in der Pubertät (Učenje tujih jezikov v obdobju odraščanja) prinaša pomembno novost in ...odstira nova spoznanja na področju didaktike tujih jezikov. Avtorja obravnavata doslej še dokaj prezrto temo vpliva pubertete na učenje tujih jezikov in povezujeta izsledke raziskav s področja tujejezikovne didaktike in nevroznanosti. Izjemno obširna in poglobljena interdisciplinarnost tega dela predstavlja veliko dodano vrednost in je hkrati tudi precejšnja redkost. Delo je v prvi vrsti namenjeno tujejezikovnim didaktikom, študentom tujih jezikov, bodočim učiteljem tujih jezikov in navsezadnje vsem učiteljem, ki se vsakodnevno spopadajo z izzivi poučevanja mladostnikov.
Prispevek prinaša strnjen pregled glotodidaktičnega dogajanja in preučevanja, ki ima za poglavitni cilj razvijanje raznojezičnosti učencev in medjezikovno razumevanje, slednjega kot podpore ...raznojezičnosti in družbene večjezičnosti v Evropi, kar je bilo v preteklih dveh desetletjih predmet naraščajoče pozornosti. V prvem delu prispevka so predstavljeni visokošolski raziskovalni in aplikativni projekti (»Jessner«, »Gooskens«, »Prokopowicz«) o omenjenih temah, ki so prispevali k večjemu razumevanju raznojezičnosti in medjezikovnega razumevanja kot pojavov ter k nastajanju predlogov učnih načrtov, ki bi razvijali raznojezičnost ter večjezikovno in večkulturno družbo (na primer CARAP / FREPA, slov. ROPP). Projekti so se osredotočali na germansko ali romansko jezikovno družino, ali na kombinacijo z angleščino. Posredno ali neposredno je njihov namen razvijanje medjezikovnega razumevanja in/ali raznojezičnosti, vključujejo pa tudi jezikoslovne analize. Pregledu sledi nekaj primerov iz osnovnošolskega in srednješolskega okolja (razvijanje medjezikovnega razumevanja iz nemškega prostora). V drugem delu članka pa je povzet primer s platforme za »raznojezičnosti plus medjezikovno razumevanje«, kjer gre prav za udejanjanje principov razvijanja medjezikovnega razumevanja in raznojezičnosti, ki prikaže, kako (lahko) tovrstno »e-učenje z e-delovanjem« (raznojezično sporazumevanje v klepetalnici) prispeva k razvijanju tudi drugih ciljev, npr. k povečevanju učenčevega zavedanja o svojih procesih razvijanja medjezikovnega razumevanja, raznojezičnih učnih strategij in motivacije.
V prispevku predstavljamo stališča staršev na Notranjskem o sodobnih izhodiščih na področju zgodnjega učenja in poučevanja tujih jezikov in njihov vpliv na odločanje staršev za (ne)vključitev otrok v ...programe zgodnje poučevanje tujega jezika. Na eni strani ugotavljamo slabo seznanjenost staršev s strokovno literaturo in slabo poznavanje aktualnega stanja v Sloveniji in v tujini na področju zgodnjega poučevanja tujih jezikov. Na drugi strani pa njihova pozitivna stališča do zgodnjega učenja tujih jezikov, izjemen občutek za pravilen pristop k zgodnjemu učenju tujega jezika in predvsem njihovo veliko željo po boljšem poznavanju te teme.
Prispevek najprej osvetli načela in cilje Evropskega jezikovnega listovnika (EJL), ki s svojo zasnovo spodbuja vseživljenjsko učenje tujih jezikov in krepi medkulturne izkušnje na vseh stopnjah ...učenja. Zatem je pojasnjen nastanek EJL in njegov odnos do Skupnega evropskega jezikovnega okvira (SEJO) – še enega temeljnega instrumenta Sveta Evrope – ker se ju pogosto zamenjuje. V nadaljevanju sta predstavljeni dve osnovni funkciji EJL in njegova zgradba, pri čemer so podrobno opisani njegovi trije obvezni sestavni deli: jezikovna izkaznica, jezikovni življenjepis in zbirnik. Po tej predstavitvi je prikazan vpliv, ki ga je doslej imel EJL na učenje in poučevanje tujih jezikov v Evropi in širše. Temu sledi predstavitev slovenskih modelov EJL in izkušenj z njihovim uvajanjem v naš šolski prostor. Prispevek se izteče z obravnavo glavnih značilnosti slovenskega modela EJL za odrasle.
Članek podaja osnovni pregled neformalnega učenja tujih jezikov v Sloveniji, saj je do sedaj objavljenih le malo virov s podatki o tej tematiki, čeprav bi bili pri odločanju o tujejezikovnem ...izobraževanju in jezikovni politiki vsekakor koristni. Pregled ločeno obravnava tri starostne skupine: predšolske otroke, šolsko mladino ter odrasle. Obseg in oblike neformalnega učenja tujih jezikov kot tudi nabor najpogostejših jezikov se med temi skupinami nekoliko razlikujejo. Prispevek črpa iz razpoložljivih podatkov, ki niso enako celostni in zanesljivi kot podatki o formalnem učenju tujih jezikov, vendar nakazujejo nekaj razmisleka vrednih trendov, na primer velik porast učenja tujih jezikov v predšolski in osnovnošolski dobi ter rastoče povpraševanje po nekaterih jezikih, ki so v formalnem izobraževanju zelo redko zastopani.
Staranje prebivalstva kot neizogibna posledica družbenih sprememb postavlja pred družbene akterje nove, drugačne izzive. S podaljševanjem delovne dobe naraščajo potrebe po vlaganjih v človeški ...kapital delovno aktivnih starejših, za ohranitev njihove zaposljivosti kot tudi učinkovitosti. Z globalizacijo in informacijskotehnološko povezanostjo na vseh področjih se kot vse bolj nujna spretnost poudarja znanje tujih jezikov delovno aktivnih starejših. Tako je pomembno tudi poznavanje njihovih motivov za učenje. Z raziskavo v jezikovnih šolah ugotavljamo, da se motivacija za učenje tujih jezikov med mladimi in starejšimi statistično značilno razlikuje. Delodajalci kot tudi jezikovne šole pa naj bi s spremembami sedanjih praks ustvarjali nove možnosti za osvojitev te spretnosti.
Vsebinsko usmerjeno učenje in poučevanje tujih jezikov, ki se je kot tujejezikovni pristop razširilo v Evropi in postalo v več državah del nacionalnega kurikula, se v Sloveniji uradno še ni ...uveljavilo oziroma je prisotno samo v obliki pilotnih projektov. Gre za različne didaktične pristope in metode, ki v sebi združujejo dva cilja: osredinjenost na jezik in osredinjost na vsebino. S takšnimi načini učenja tujega jezika se ne povečujejo samo učenčeve jezikovne zmožnosti, ampak se vpliva tudi na njegov kognitivni razvoj. Glede na dodano vrednost, ki jo ti pristopi prinašajo učencu, od praktične uporabnosti tujega jezika do spoznavanja jezikovne pestrosti in raznolikosti skozi celoten spekter njegovega šolanja, bi bilo potrebno tudi v našem šolskem sistemu poiskati rešitev za njegovo vpeljavo.
PDF
