V članku so predstavljeni rezultati kvalitativne raziskave, ki je bila opravljena v Sloveniji v okviru projekta Bell. V tem projektu smo raziskovali učinke neformalnega izobraževanja, pri čemer smo ...izhajali iz predpostavke, da ima neformalno izobraževanje številne pozitivne učinke. Predpostavka se je v raziskavi potrdila. Vsi intervjuvanci so omenjali številne pozitivne učinke kot posledico njihove udeležbe v neformalnem izobraževanju. Rezultati intervjujev potrjujejo rezultate statistične analize, saj so bili tako pri kvalitativni kot pri kvantitativni analizi najpogostejši učinki razširjena socialna mreža, osebna učinkovitost (zlasti okrepitev samozavesti), duševno zdravje, kompetence (zlasti kompetence IKT in splošno znanje) in sprememba izobraževalne izkušnje (zlasti večja motivacija za učenje). Prav tako rezultati intervjujev potrjujejo rezultate analize literature, intervjuvanci so omenjali skoraj vse pozitivne učinke neformalnega izobraževanja, ki so bili ugotovljeni v navedeni literaturi.
Pozornost posvečamo energijski dimenziji literarne komunikacije oz. energijskim učinkom pomena, prek katerih poskušamo razložiti energijsko kvantno dinamiko med avtorji in bralci.
V prispevku preučimo in ocenimo organizacijske učinke socialnega kapitala v Upravni enoti Litija. Socialni kapital je večplasten in težje merljiv pojem, zato ga obravnavamo s kombinacijo metod po ...korakih orodja SCAT in z njimi ovrednotimo organizacijske učinke socialnega kapitala (socialni kapital organizacij, socialna mreža organizacij in učinki v prostoru). V sklopu raziskave je bilo izvedeno anketiranje društev, intervjuvanje predstavnikov vozliščnih organizacij in metoda fokusne skupine. Z evalvacijo rezultatov raziskave na fokusni skupini smo izbrane metode ocenili kot primerne za vrednotenje organizacijskih učinkov socialnega kapitala. Na podlagi raziskave ugotavljamo, da je socialni kapital v skupnosti razvit, kažejo se možnosti za izboljšanje strukturne razsežnosti (mreženje, nastanek premostitvene organizacije).
Prispevek proučuje problematiko spremljanja rezultatov učenja v organizacijskem kontekstu in poskuša ponuditi odgovor na vprašanje, zakaj in kako na organizacijski ravni spremljamo učinkovanje ...načrtovanega učenja na uspešnost. S pomočjo pregleda literature na področju poslovnih ved avtor sistematizira razprave in ugotavlja, da pri tem zaradi kompleksnosti in zahteve po uporabi različnih metodoloških prijemov še vedno obstaja veliko nesoglasij. Kljub temu meni, da je spremljanje nujno, saj je prvi pogoj za identifikacijo pomembnih točk dela, pojasnjuje pričakovanja vodstva do zaposlenih in spodbuja njihovo kreativnost. V sklepu avtor poudarja, da je pri spremljanju treba poznati kontekst organizacije, proces načrtovanega učenja in njegove rezultate pa je treba spremljati večdimenzionalno ter na več ravneh. Pri tem je nujno ohraniti enostavnost izvedbe spremljanja in razumljivost ugotovitev.
Prispevek obravnava družbene učinke heterogene rabe prostora v izposojevalnih knjižnicah (t. i. circulating libraries) 18. stoletja in v sodobnih splošnih javnih knjižnicah in na tej osnovi ...preizprašuje ustreznost koncepta tretji prostor, ki se vsaj zadnjih deset let v knjižničnem diskurzu pojavlja kot deskriptivna stalnica. Skozi analizo ugotavlja, da je stroka premalo kritično posvojila razumevanje referenčne Oldenburgove definicije, saj ta v resnici zgreši osrednjo namembnost javnih knjižnic. V premislek zato ponudi reinterpretacijo koncepta za sodobno knjižnično prakso. Članek zaključuje širša refleksija o tem, kako sploh misliti knjižnico v 21. stoletju.
A hardheaded book that confronts and outlines possible
solutions to a seemingly intractable problem: that helping the poor
often hurts the environment, and vice versa. Can we fight
poverty and ...inequality while protecting the environment? The
challenges are obvious. To rise out of poverty is to consume more
resources, almost by definition. And many measures to combat
pollution lead to job losses and higher prices that mainly hurt the
poor. In Unsustainable Inequalities, economist Lucas
Chancel confronts these difficulties head-on, arguing that the
goals of social justice and a greener world can be compatible, but
that progress requires substantial changes in public policy.
Chancel begins by reviewing the problems. Human actions have put
the natural world under unprecedented pressure. The poor are least
to blame but suffer the most-forced to live with pollutants that
the polluters themselves pay to avoid. But Chancel shows that
policy pioneers worldwide are charting a way forward. Building on
their success, governments and other large-scale organizations must
start by doing much more simply to measure and map environmental
inequalities. We need to break down the walls between traditional
social policy and environmental protection-making sure, for
example, that the poor benefit most from carbon taxes. And we need
much better coordination between the center, where policies are
set, and local authorities on the front lines of deprivation and
contamination. A rare work that combines the quantitative skills of
an economist with the argumentative rigor of a philosopher,
Unsustainable Inequalities shows that there is still hope
for solving even seemingly intractable social problems.
Leta 2007 je v Združenih državah Amerike izbruhnila finančna kriza, ki se je postopoma razvila v eno najhujših globalnih finančnih in gospodarskih recesij v zgodovini (post)moderne družbe. Njene ...posledice so številne. V članku proučujemo enega od prostorskih učinkov, to je nedokončane ali dokončane, vendar ne popolnoma zasedene novogradnje stanovanjskih in poslovnih objektov. V Ljubljani smo konec novembra leta 2011 s terenskim popisom evidentirali 97 lokacij praznih ali le delno zasedenih večstanovanjskih in poslovnih zgradb oziroma kompleksov, zgrajenih za trg, in njihovih aktivnih ali opuščenih gradbišč. Med popisanimi enotami prevladujejo pretežno večstanovanjske zgradbe in kompleksi (76 enot), ostalo so poslovne zgradbe ali zgradbe in kompleksi z izrazito mešano stanovanjsko-poslovno funkcijo. V popisanih nepremičninah je na voljo več kot 1.500 stanovanj ter skoraj 75.000 m2 poslovnih prostorov. Prostorska analiza popisanih enot kaže na razpršenost po vsem mestu, vendar z nekaj zgostitvami na območjih z najboljšo dostopnostjo ali razpoložljivim prostorom. V članku analiziramo tudi vzroke na strani ponudbe in povpraševanja za nastanek novega elementa v morfološki strukturi Ljubljane, na koncu pa nakazujemo možnosti za prihodnje raziskave na tem področju.
PDF
