Kompetencija podrazumijeva sposobnost ili stručnost pojedinca za uspješno ovladavanje različitih ciljeva. Razlikuju se opće kompetencije, prenosive i neovisne o profesiji, i specifične kompetencije ...koje su profesionalno ovisne. Svaki pojedinac djeluje u svojem osobnom ili profesionalnom životu koristeći se jednima i drugima. Nastavnicima za obavljanje njihova posla potrebne su brojne kompetencije koje se u radu jednim imenom nazivaju pedagoškim kompetencijama koje, kao i ostale kompetencije, nisu statične i ne mogu se u potpunosti steći tijekom inicijalnog obrazovanja, nego su vrlo dinamične i razvijaju se cijelog života. U radu je predloženo i raspravljeno kako nastavnici tijekom svojega svakodnevnog rada mogu planirati i pratiti vlastiti razvoj pedagoških kompetencija ne bi li bili pasivni sudionici vlastitoga profesionalnog razvoja. Predložen je model ponavljajućih refleksija tijekom kojih se prikupljaju povratne informacije o učinkovitosti razvoja i utvrđivanja novih potreba za daljnji razvoj.
Poklic visokošolskega učitelja je večplasten in večdimenzionalen. Visokošolski učitelj deluje namreč kot raziskovalec in učitelj, kar v praksi pomeni, da mora vzporedno skrbeti za svoj profesionalni ...razvoj na dveh ravneh: raziskovalni in pedagoški. Analize kažejo, da je pedagoško delo v primerjavi z znanstvenoraziskovalnim, ki ima večji vpliv na karierno napredovanje, zapostavljeno. Namen preglednega znanstvenega članka je preučiti profesionalni razvoj visokošolskega učitelja, predvsem z vidika pedagoškega dela. V prvem delu je pozornost usmerjena v doktorski študij, ki je izhodišče kariernega in profesionalnega razvoja visokošolskega učitelja, v drugem delu pa v dejavnike, ki spodbujajo nadaljnje izobraževanje in usposabljanje visokošolskih učiteljev.Poklic visokošolskega učitelja je večplasten in večdimenzionalen. Visokošolski učitelj deluje namreč kot raziskovalec in učitelj, kar v praksi pomeni, da mora vzporedno skrbeti za svoj profesionalni razvoj na dveh ravneh: raziskovalni in pedagoški. Analize kažejo, da je pedagoško delo v primerjavi z znanstvenoraziskovalnim, ki ima večji vpliv na karierno napredovanje, zapostavljeno. Namen preglednega znanstvenega članka je preučiti profesionalni razvoj visokošolskega učitelja, predvsem z vidika pedagoškega dela. V prvem delu je pozornost usmerjena v doktorski študij, ki je izhodišče kariernega in profesionalnega razvoja visokošolskega učitelja, v drugem delu pa v dejavnike, ki spodbujajo nadaljnje izobraževanje in usposabljanje visokošolskih učiteljev.
Cilj istraživanja je utvrditi mišljenje studenata primarnog obrazovanja o
obilježjima profesije. Nezavisne varijable istraživanja su trenutačna godina studija, vrsta prethodno završene srednje škole ...te modul/smjer koji studenti pohađaju. Istraživanje je provedeno anketnim upitnikom u akademskoj godini 2019./2020., a uzorak čine studenti/ce prve i pete godine Učiteljskog fakulteta Sveučilišta u Zagrebu. Rezultati pokazuju da studenti primarnog obrazovanja prepoznaju obilježja profesije te postojanje statistički značajne razlike s obzirom na godinu studija i vrstu prethodno završene srednje škole.
In this paper, the opinion of students of primary education regarding the characteristics of a profession will be determined. The aim of this research is to establish opinion of students of primary education regarding characteristics of a profession. Independent variables are current year of study, previously finished high school and module/course
students take. The research was conducted with a questionnaire in the academic year 2019/2020. The sample consisted of students of the first and fifth year at the Faculty of Teacher Education, University of Zagreb. The results show that students of primary education recognize characteristics of a profession. There is a statistically significant difference between students of different years of study and with different previous education.
U brojnim teorijskim istraživanjima profesionalne osposobljenosti učitelja obrazlažu se temeljne kompetencije učitelja u različitim područjima kvalitetne odgojno-obrazovne djelatnosti. Međutim, ...nedostaju istraživanja utjecaja učiteljeve predanosti poslu na kvalitetno obavljanje profesionalne uloge. Entuzijazam (predanost, posvećenost poslu, oduševljenje ili zanesenost) se odražava na kvalitetu odgojno-obrazovnog rada učitelja, kao i na kvalitetu rada ustanove. Predanost profesiji nadilazi koncepte rada kao izvora zarade i rada kao mogućnosti razvoja karijere te dovodi do koncepta rada kao životnog poziva. U radu se obrazlaže koncept predanosti učiteljskoj profesiji kao složeni emocionalni, motivacijski, kognitivni i duhovni konstrukt koji u interakciji s visoko razvijenim sposobnostima dovodi ne samo do zadovoljstva poslom i optimalnog obavljanja radnih zadaća nego do istinskog svjedočenja i življenja vjere u službi nove evangelizacije. Ostvarivanje učiteljskog poziva u kontekstu kurikulumskog pristupa i nove etape evangelizacije određeno je svjedočenjem iskustva osobnog odnosa s Bogom te komuniciranjem radosnog odgovora na osobno iskustvo Božje ljubavi.
Učitelj velja za kompetentnega strokovnjaka na svojem predmetnem področju, zato je pomembno, da svoje znanje vseskozi nadgrajuje in posodablja. S tem v zvezi smo želeli ugotoviti, kako učitelji ...razrednega pouka pridobivajo znanja o nadarjenih učencih, ali čutijo potrebo po (dodatnih) izobraževanjih na področju poučevanja nadarjenih ter kakšna je vloga šole pri zagotavljanju tovrstnih izobraževanj. Raziskava je bila izvedena v šolskem letu 2020/21. Sodelovalo je 107 učiteljev razrednega pouka. Rezultati kažejo, da učitelji največ znanja o nadarjenih učencih pridobijo s poklicnim udejstvovanjem in branjem strokovne literature. Najmanj znanja o nadarjenih so učitelji pridobili v času študija. Odgovori učiteljev nakazujejo, da so največ znanja o nadarjenih učencih z različnimi načini poklicnega razvoja pridobili starejši učitelji in učitelji z višjimi strokovnimi nazivi. Ugotavljamo še, da večina učiteljev razrednega pouka čuti potrebo po dodatnih izobraževanjih na področju poučevanja nadarjenih učencev, sploh ker po njihovem mnenju šole v celoti ne izkoriščajo vseh možnosti, ki se jim ponujajo pri zagotavljanju tovrstnih izobraževanj.
Za razvoj glasbene kulture na območju Ljutomera in širšega Pomurja sta bila izjemnega pomena Franc in Minka Zacherl, oče in hči. S svojim vsestranskim delovanjem v splošnem in glasbenem šolstvu ter ...na področju zborovstva sta zaznamovala tudi širši slovenski prostor. Franc Zacherl je predstavnik poklicnega učitelja, ki je svoj talent razvil do profesionalne ravni in je med drugim zaslužen za ustanovitev Glasbene šole Slavka Osterca Ljutomer (1927) kot ene najstarejših na Slovenskem. Minka Zacherl, ki sodi med prve diplomante ljubljanskega konservatorija, je bila cenjena pianistka spremljevalka slovenskih in tujih umetnikov, uspešna zborovodkinja in svetovalka skladateljem mladinskih zborovskih skladb med obema vojnama. Zaslužna je za razvoj pomurskih osnovnošolskih zborov in pevskega festivala v Ljutomeru, spodbujala je delovanje odraslih pevskih skupin ter skrbela za neformalno izobraževanje zborovodij.
Cilj rada bio je ispitati stavove učitelja razredne nastave o spremnosti djece za školu s naglaskom na predčitalačke i predmatematičke vještine djece. U istraživanju su sudjelovala 362 ispitanika, ...učitelja razredne nastave iz osnovnih škola u Republici Hrvatskoj. Istražili smo i utvrdili da učitelji kao najvažnije izdvajaju vještine koje djeca trebaju steći prije polaska u školu: pravilno držanje olovke, odnosno pisaćeg pribora i čisto izgovaranje svih glasova kao predčitalačke vještine te prepoznavanje boja i razumijevanje prostornih odnosa (ispred, iza, gore, dolje, na, u, lijevo, desno) kao predmatematičke vještine. Nije utvrđena statistički značajna razlika u stavovima učitelja prema predčitalačkim vještinama u odnosu na godine radnog iskustva u nastavnoj djelatnosti, ali je utvrđena statistički značajna razlika između većine čestica predmatematičke vještine. U tom kontekstu, preporuke za buduća istraživanja odnose se na spremnost škola za djecu i spremnost obitelji i zajednica za školu te njihovu povezanost sa sociokulturnim kontekstom.
The aim of the paper was to examine the attitudes of teachers of primary education (1st to 4th grade) about children’s readiness for school with an emphasis on the child’s pre-reading and pre-mathematical skills. The participants of the research were 362 respondents, teachers of primary education from primary schools in the Republic of Croatia. Our research has shown that teachers highlight the following as the most important skills that children should acquire before starting school: graphomotor (correct handling of a pencil or other writing utensils), pre-reading (clear pronunciation of all voices) and pre-mathematical (colour recognition and understanding of spatial relations; in front, behind, up, down, on, in, left, right). No statistically significant difference was found in teachers’ attitudes towards pre-reading skills in relation to years of work experience in teaching, but a statistically significant difference was found between the arithmetic means of most particles that examine the importance of pre-mathematical skills. In this context, recommendations for future research relate to the equipment of the school for quality educational work with children, the willingness of families and communities to cooperate with the school as well as their connection with the socio-cultural context.
Pedagogical ethics is a special thematic field or discipline within pedagogy. It represents pedagogy's philosophical foundation as well as the normative side of the philosophy of education. Adhering ...to moral principles is essential in every profession therefore, every profession has a deontology of their own. Teacher's deontology points to the rights and obligations that have to be met as teachers' moral duty in the process of achievement interpersonal relations between the teacher and the pupil.
Zanimanje za ocenjevanje znanja se je v zadnjih desetletjih povečalo, tako na področju terciarnega izobraževanja kot na področju tujih jezikov stroke. V teoretičnem delu smo osvetlili razloge za ta ...premik in opozorili na ključne teme, ki zanimajo raziskovalce na omenjenem področju. Z raziskavo smo opravili posnetek stanja pri ocenjevanju znanja tujega jezika stroke na visokošolskih ustanovah v Sloveniji. Rezultati potrjujejo osrednjo vlogo učitelja tujega jezika stroke pri vseh opravilih, ki zadevajo ocenjevanje znanja: odločanje o načinih, priprava testov in podelitev ocene. Praksa ocenjevanja znanja kaže na to, da učitelji v ocenjevanje znanja pozorno vključujejo teme, ki so relevantne za stroko, katere jezik predavajo, v izvedbenem delu pa sledijo trendom v pedagoški stroki, kar se odraža v uporabi različnih oblik ocenjevanja. Kljub temu, da se jim zdi primerno, da sami odločajo o ocenjevanju znanja, pa si želijo več sodelovanja in izmenjave izkušenj s kolegi.
Da bi razred bio podržavajuća zajednica u procesu učenja, ona zahtijeva kvalitetnu suradnju učitelja i pomoćnika u nastavi. Brojna istraživanja ukazuju na pozitivne učinke suradnje učitelja i ...pomoćnika u nastavi unutar redovnog sustava odgoja i obrazovanja. Posebice se naglašava da oni učitelji koji unutar razreda imaju podršku pomoćnika u nastavi osjećaju veće zadovoljstvo u svakodnevnom radu za razliku od onih kod kojih takav oblik podrške izostaje. U predstavljenom se istraživanju na temelju istraživačkih pitanja nastoji dobiti uvid u percepciju učitelja i
pomoćnika o načinima njihove suradnje. Također, želi se doznati koji čimbenici doprinose kvaliteti suradnje. Provedeno je istraživanje obuhvatilo učitelje razredne i predmetne nastave (N=40) te pomoćnike u nastavi (N=29) iz sedam osnovnih škola na području Republike Hrvatske. Podaci su prikupljeni fokus grupnim intervjuima te analizirani i obrađeni metodom kvalitativne analize podataka. Rezultati upućuju na specifična područja suradnje učitelja i pomoćnika u nastavi. S obzirom na to da su pomoćnici ti koji najviše vremena provode u neposrednom radu
s učenikom, učitelji u njima vide suradnika koji dobro poznaje učenika,
njegove sposobnosti i karakteristike. Stoga,na temelju provedenog istraživanja možemo zaključiti kako pomoćnik u nastavi ima neizostavnu ulogu u edukacijskom uključivanju učenika s posebnim odgojno-obrazovnim potrebama.
For the class to be a supportive community in the learning process, it requires a high level of co-operation between teachers and teaching assistants. It is particularly emphasized that those teachers who are supported by teaching assistants feel greater satisfaction in everyday work than those in whom such support is lacking. The presented research is based on research questions seeking to gain insight into the perception of teachers and teaching assistants on the ways of their cooperation as well as which factors contribute to the quality of cooperation. The conducted research included classroom and subject teachers (N = 40) and teaching assistants (N = 29) from 7 elementary schools in Croatia. The data was collected by focus group interviews and
analyzed and processed by qualitative data analysis. The results point to specific areas of cooperation between teachers and teaching assistants. Since the teaching assistants are the ones who spend the most time in direct work with the student, the teachers see them as an associate who knows the pupil well, his abilities and characteristics. Therefore, we can conclude that the teaching assistant has an indispensable role in inclusion of students with special educational needs.
Damit die Klasse zu einer unterstützenden Gemeinschaft im Lernprozess wird, ist es wichtig, dass eine gute Zusammenarbeit im Unterricht zwischen Lehrern und Unterrichtshelfern besteht. Es wird besonders betont, dass jene Lehrer, die eine Unterstützung vom Unterrichtshelfer im Unterricht bekommen eine größere Lust bei der alltäglichen Arbeit verspüren im Unterschied zu denjenigen Lehrern, die eine solche Unterstützung nicht bekommen. In der dargestellten Untersuchung versucht
man durch Untersuchungsfragen eine Einsicht in die Perzeption des Lehrers und Unterrichtshelfers zu gewinnen, was die Art und Weise ihrer Zusammenarbeit betrifft. Ebenfalls möchte man erfahren, welche Faktoren zu einer guten Zusammenarbeit beitragen. Die durchgeführte Untersuchung
erfasste Grundschullehrer (1.-4. Klasse) und Lehrer, die ein bestimmtes
Fach unterrichten (N-40) sowie Unterrichtshelfer (N=29) aus 7 Grundschulen in Kroatien. Die Daten wurden mithilfe von Fokusgruppeninterviews erhoben, analysiert und mittels qualitativer Datenanalyse bearbeitet. Die Ergebnisse weisen auf spezifische Gebiete der Zusammenarbiet zwischen Lehrern und Unterrichtshelfern hin. Da die Unterrichtshelfer die meiste Zeit in unmittelbarer Zusammenarbeit mit den Schülern verbringen, sehen die Lehrer in ihnen Mitarbeiter, die die Schüler, ihre Fähigkeiten und ihr Wesen kennen. Nach dieser Untersuchung
können wir schlussfolgern, dass der Unterrichtshelfer eine sehr wichtige Rolle bei der Einbeziehung von Schülern mit besonderen Erziehungs- und Bildungsbedürfnissendes spielt.
PDF
