Razreševanje koreferenc je pomemben del jezikovnih tehnologij, vendar za slovenščino ta tehnologija še ni bila razvita. Obstajajo različne vrste koreferenc, članek se osredotoča predvsem na anafore ...pri osebnih zaimkih. Uporabljenih je bilo sedem metod razreševanja, ki se med seboj dopolnjujejo, najpomembnejša temelji na metodah na osnovi aktivacije. Prvi rezultati so obetavni, za podrobnejšo analizo delovanja pa bo potreben korpus z označenimi primeri. Razreševanje koreferenc je bilo uporabljeno tudi v sistemu za odgovarjanje na vprašanja Piflar, ki zna s tem odgovoriti na več vprašanj, ker mu uspe nadomestiti osebne zaimke, hkrati pa je bil Piflar dopolnjen še z drugimi dodatki, npr. z odgovarjanjem na posamične stavčne člene in na trdilne povedi, izboljšano pa je bilo tudi tvorjenje dolgih odgovorov pri odločevalnih vprašanjih. Razreševanje koreferenc je izboljšalo tudi delovanje strojnega prevajalnika Presis, in sicer pri določanju spola osebnih zaimkov in pri razdvoumljanju prilastkovih odvisnikov.
Petrarkov latinski opus je slovenskemu bralstvu večinoma neznan. Nekje ob Danteju obravnavamo le njegov Canzoniere in mu priznamo status prvega humanista, to pa je tudi vse. Kljub temu, da se zdi ta ...dolgoletna oznaka že nekoliko zastarela, je primerno, da se seznanimo z delom, ki je (skupaj z odkritjem zbirke Ciceronovih pisem leta 1345) gotovo v veliki meri prispevalo, da je začel Petrarka poosebljati prehod med temnimi stoletji in obdobjem, ki je sledilo, kakorkoli ga že poimenujemo.
Introduction. Suicide is a multidimensional problem. Observations of family history of suicide suggest the existence of a genetic vulnerability to suicidal behaviour.
Aim. Starting with a historical ...perspective, the article reviews current knowledge of a genetic vulnerability to suicidal behaviour, distinct from the genetic vulnerability to psychiatric disorders, focused on clinical and population-based studies, and findings from recent molecular genetics association studies.
Method. The review includes peer-reviewed research articles and review papers from the professional literature in English language, retrieved from PubMed/Medline and PsycINFO.
Results. The research literature confirms a existence of a genetic vulnerability to suicidal behaviour. Even though the results of individual studies are difficult to compare, genetic influences could explain up to half of the variance of the occurrence of suicide.
Conclusion. Genetic vulnerability could be a distal risk factor for suicide, which helps us to understand the occurrence of suicide among vulnerable people. Ethical implications of such vulnerability are highlighted.
Uvod. Samomor je večrazsežnostni problem. S študijami družinskih anamnez samomorilnega vedenja je bilo ugotovljeno, da bi genetska komponenta lahko vplivala na občutljivost za samomorilno vedenje.
Namen. Članek skozi zgodovinski vidik proučuje današnje poznavanje genetske ranljivosti za samomorilno vedenje, ki se razlikuje od genetske ranljivosti za psihiatrične motnje v kliničnih in populacijskih študijah ter prikazuje ugotovitve zadnjih študij molekularno genetskih raziskav.
Metoda. Strokovni pregled vključuje raziskovalne članke in poročila iz strokovne literature v angleškem jeziku, pridobljene iz PubMed/Medine in PsycINFO.
Rezultati. Pregled obstoječe strokovne literature kaže na prisotnost genetske komponente kot dejavnika tveganja za samomorilno vedenje. Čeprav je rezultate posameznih študij težko primerjati, pa lahko genetski vplivi pojasnijo tudi do polovico različnih pojavov samomorilnega vedenja.
Zaključek. Genetska ranljivost bi lahko bila distalni dejavnik tveganja za samomor, kar nam pomaga razumeti pojav samomora med osebami s tveganjem za samomorilno vedenje. S tega pogleda so zajeta tudi etična vprašanja.
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Extended description:
Slovenija: Projekt bober, največji okoljski vodni projekt, opazovanje nadzemnih in podzemnih voda, hidrološke ...razmere in pitna voda, izjava Roko ŽARNIĆ, minister za okolje in prostor, izjava Gregor SLUGA, meteorolog, izjava Henrik GJERKEŠ, minister za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, izjava Silvo ŽLEBIR, generalni direktor Agencije za okolje, hidrološka postaja, štorklja na polju.- Original language summary:
Slovenija: Agencija za okolje in Projekt bober, namenjen opazovanju podzemnih in površinskih vod, s katerim bo moč dajati bolj točne napovedi izrednih hidroloških in meteoroloških dogodkov.- Slovenia: The Environmental Agency launched the BOBER (Better Observation for Better Environmental Response) project for monitoring groundwater and surface water in order to improve the prediction of unexpected hydrological and meteorological events.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Extended description:
Socialno-ekonomski pogoji študentov: študent Maks TANKIJEVIČ razvaža mleko po stanovanjskem naselju na Viču; ...nalaga žične zabojčke na tricikel, mleko v steklenicah, dostava po domovih. Zaposleni študentje na Zavodu za statistiko, na RTV Ljubljana, V Telmogradu kot gradbeniki in arhitekti (za risalno desko), pri arheoloških izkopavanjih na Gregorčičevi ulici.
Kljub porastu sredstev za štipendije je število štipendij v letošnjem letu znatno padlo v primerjavi z lanskim, posebno v prvih letnikih. Mladina pa vendarle kaže večjo željo po visoki izobrazbi in si skuša tudi sama poiskati materialnih sredstev, potrebnih za življenje v času študiranja. Tankijevič Maks že peto leto, iz dneva v dan, vsako nedeljo in praznik redno oskrbuje z mlekom stanovanjska naselja na Viču od Gradaščice do železnice, vstaja ob štirih, ob sedmih pa je fant brez štipendije razvozil že do 300 ali več steklenic mleka! Tri dinarje za steklenico je honorar najboljšega mlekarja Ljubljanskih lekarn. Pa vendar polaga Maks redno svoje izpite, študira gospodarsko usmeritev pravne fakultete in prav gotovo bo jutri dober vodja gospodarske organizacije, saj že danes predobro ve, kaj je dinar.
Takih raznašalcev mleka je nad 60 v Ljubljani in pravijo, da so vsi pridni in vestni. Pa še drugod so zaposleni naši visokošolci! V zavodu za statistiko SRS jih je 15, ob raznih popisnih akcijah pa najde zaposlitev tu tudi nad 150 študentov in študentk. Kje vse ne najdeš mladih ljudi, ki jim je vsak dinar dragocen. Tudi na Ljubljanskem radiu in televiziji jih je nekaj. Tone iz elektrotehniške fakultete kontrolira UKW oddajnike in televizijske linke. Da, vsak si pomaga kakor more, kjer more, vendar pa je le malo takšnih, srečnih, ki najdejo zaposlitev v stroki, ki jim bo jutri poklic.
V ljubljanskem Tehnogradu je honorarno zaposlenih 14 študentov gradbenikov in arhitektov. O njih se v podjetju samo pohvalno izražajo. Projektiranje ni ravno najlažje, toda kakšno zadoščenje za mladega projektanta , ki si jutri ne bo ustrašil niti najtežje profesorjeve naloge.
Ob izkopavanju 29. rimske hiše ob Gregorčičevi ulici sta zgodovinar Janez in arheolog Silvin našla že marsikaj zanimivega. Tako polagoma odkrivata skrivnosti bodočega poklica. Seveda je treba ure za razvedrilo žrtvovati učenju, toda brez občasne zaposlitve ne moreta dospeti do cilja. Cilj pa vedno ni blizu, posebno ne za tiste, ki niso na spisku štirih tisoč študentov, ki redno prejemajo štipendijo, med tistimi, med katere podeli naša družba vsak mesec pol milijarde dinarjev.
SOCIALNO-EKONOMSKI POLOŽAJ ŠTUDENTOV
REPORTER: Da bi izvedeli še kaj več o materialnem položaju naših študentov, smo k nam povabili tov. Slavka Glinška, predsednika socialno-ekonomske komisije pri univerzitetnem odboru. Tov. Glinšek kako gleda študentska organizacija na honorarno zaposlitev študentov?
GLINŠEK: Naša honorarna služba je zabeležila 60. leta 3 milijone bruto prometa, 61. že 10 milijonov, lansko leto pa kar 80 milijonov zaslužka naših študentov. Število prosilcev je vedno večje in vzrokov je več, predvsem pa v povečanju življenjskih stroškov in v zmanjšanju števila štipendij.
REPORTER: vemo, da študenti dobivajo tudi subvencije univerze in da so izvršeni organi republike načelno že odobrili študentska posojila.
GLINŠEK: Da, doslej so bile subvencije univerze glavna oblika socialne pomoči. Lani je bilo odobrenih 27 milijonov in letos prav toliko, toda ta vsota ne bo mogla kriti vseh povečanih potreb. S študentskimi posojili upamo na nov vir materialne pomoči, ki je v naraščajočih potrebah nujen.
REPORTER: Kaj je pokazal sistem študentskih posojil v ostalih republikah, kjer je bil v praksi letos že izveden?
GLINŠEK: Povsod brez izjem se je znižal procent štipendij in nekatere gospodarske organizacije so odkrito povedale, da bodo posojila zamenjala štipendija. Kreditiranje pa naj bi po našem mnenju zamenjalo kvečjemu precej preživelo obliko subvencije.
REPORTER: Kako pa je pri nas danes glede štipendiranja visokošolcev?
GLINŠEK: Po podatkih zavoda za statistiko se je procent štipendistov od lanskih 37.1% zmanjšal na letošnjih 31.5% in tu bi omenili več vzrokov. Med drugimi nezaupanje do študentov, ki študirajo po novem študijskem režimu, zatem pa mnenje prakse, da so gospodarske organizacije s strokovnjaki zasičene. Pri tem pa pozabljajo, da se študij pri mnogih prav zaradi slabih materialnih pogojev razvleče, če že ne prekine in da stane na primer šolanje študenta biotehniške fakultete kar 570.000 dinarjev letno.
REPORTER: Torej naj bo štipendiranje še vedno na osnovni način materialne pomoči naših študentov v času štipendiranja?
GLINŠEK: Nujno je, da ostane tako tudi v bodoče, vendar bi tudi tu pripomnil, da je treba še naprej stremeti za doslednim uveljavljanjem enotnih kriterijev pri podeljevanju štipendij, in urediti nezadostno povezavo me štipendisti in štipenditorji.- Information:- Presenting socioeconomic conditions of students and different types of student jobs: milkman, student employees at the Institute of Statistics at RTV Ljubljana, working as builders or architects.- Original language summary:
Predstavitev socialno-ekonomskih pogojev študentov in njihovih različnih poklicev, ki jih opravljajo – raznašalec mleka, gradbeniki in arhitekti in opravljanje arheoloških izkopavanj.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Extended description:
FELJTON - Nemogoče stanovanjske razmere in socialna ogroženost ljudi, barake, podrtije, gnile stavbe, hišne ...številke in imena ulic, revni otroci, razpadla tla v prostoru, slika, ki dobro ponazarja bedo ljudi, družin z družbenega obrobja, zidane barake - garaže za stanovanja.
V času, ko razpravljamo o moderni urbanistični ureditvi Ljubljane, občudujemo makete nebotičnikov in se veselimo, da je nastopila zlata doba betona in stekla, krasi ljubljanska predmestja nekaj spomenikov vse drugačne dejavnosti.
Sicer že razpadajo, a stojijo le še in vztrajno kljubujejo vsem težavam najuspešneje pa temu, da bi jih načrtno spravili s sveta. In zakaj? Morda za svarilo in primer, kako ne bi smeli reševati stanovanjskega vprašanja. Barake so postavila gradbena podjetja ob gradbiščih, ki so terjala večje število delovne sile - seveda tudi delavce s podeželja. Prav sezonskim delavcem, tem so bile namenjene barake, a le kot začasna bivališča. Zakaj so postala stalna in kdo je dopustil, da so se vanje vselile cele družine ljudi, ki niti niso gradbeni delavci? Stanje v barakah pa kaže, da bi moralo obveljati kot pravilo: takoj, ko so dela na gradbiščih končana, in se vrnejo sezonski delavci na svoje domove, je treba barako podreti. S pomočjo odsluženih in neustreznih barak ni mogoče reševati stanovanjskega vprašanja.
Prav tako pa ga ne bomo rešili s pomočjo garaž. Tudi te so bile sprva začasna bivališča za delavce in so jih prav zato zgradili pred stanovanjskimi bloki. Naseljene so še danes, čeprav so bloki že naseljeni.- Information:- Impossible housing condition and social vulnerability of people living in huts ruined and decayed buildings. The image illustrates the misery of people, families with poor children, from the social periphery.- Original language summary:
Prikaz nemogočih stanovanjskih razmer in socialne ogroženosti ljudi. Slika prikazuje bedo ljudi s socialnega obrobja.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Extended description:
<!--if gte mso 10>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table Normal";
...mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:"Times New Roman";
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:"Times New Roman";
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;}
<!endif-->
V mariborskem medijskem centru Kibla se je začel festival zabavnega učenja Dnevi radovednosti. Tokrat bodo skušali odgovoriti na vprašanje Kako postati... Predstavilo se bo 60 ljudi različnih poklicev in opisovalo prednosti in slabosti dela, ki ga opravljajo.- Information:- Maribor: a festival for fun learning. Days of curiosity in Kibla media centre. A presentation of various professions. Statements by Tomaž Kancler, an architect; Milan Kučan, President of Slovenia; and Nace Pertovt, a secondary school student.- Original language summary:
Maribor: festival zabavnega učenja dnevi radovednosti v medijskem centru Kibla; predstavitev različnih poklicev, izjave Tomaž Kancler, arhitekt, Milan Kučan, predsednik Republike Slovenije, Nace Pertovt, dijak.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Military vocabulary and the vocabulary of war are part of specialized as well as general lexicon. Such language was present in Slovene even before the creation of the Slovene army in 1991. In this ...context the systematic development of military terminology was left to enthusiastic individuals. Due to the lack of terminological reference works, the creation of military vocabulary was in the hands of people who experienced military service and war, as well as writers and translators. But can literature present a reliable source for terminological research? We also try to answer this question. Our research is focused on the lexis concerning war, the denomination of military functions and ideologies in the context of the Second World War as they appear in the French original and Slovene translation of Bienveillantes (The Kindly Ones) by J. Littell (2006, 2010). Its war lexis is compared to that of some Slovene original works and translations concerning the Second World War. In addition, the monolingual corpus Gigafida is taken into account and the question of the (in)stability of prescriptive norms of Slovene is discussed.
PDF
