Using corpus research methods, this study aims to establish whether there are two-item and, more generally, multi-item distant co-occurrence patterns of connectives in written Japanese, and further, ...to clarify the role these patterns play in discourse. The study is based on a hybrid corpus of written Japanese including Humanities and social science papers, Science and technology papers, and general written language data. The co-occurrence threshold was set at co-occurrence frequency > 10, PMI value > 2, and Dice coefficient > 0.01. The distribution of the observed co-occurring pairs differed according to the genre. Visualization of the connectivity potential of co-occurring pairs as directed graphs showed that these co-occurring pairs constitute longer co-occurrence chains which can be interpreted as ready-made co-occurrence patterns. Two-item and multi-item co-occurrence patterns are considered a type of Bourdieu’s habitus and contribute to both discourse development and discourse prediction.
Prispevek predstavlja prvi korak k dopolnjevanju leksikona Sloleks z oblikoslovnimi vzorci, in sicer na primeru samostalnikov. Vzorci so v prvem koraku strojno pridobljeni iz leksikona samega na ...osnovi izbranih razločevalnih lastnosti (oblikoskladenjskih oznak in spremenljivih delov besednih oblik). Sledi ročno razvrščanje, v katerem (a) ločimo sistemsko in v rabi utemeljene vzorce od primerov, ki se pojavljajo spričo šuma pri strojnem luščenju in nedoslednosti v leksikonu Sloleks; (b) uredimo skupine glede na vsebovanost in sorodnost; (c) poiščemo in natančneje opredelimo variantnost, tako pri standardnih kot nestandardnih oblikah; (d) začrtamo korake za nadaljnji razvoj programa in leksikonske nadgradnje. Rezultat je izhodiščni nabor formaliziranih oblikoslovnih vzorcev za (občno- in lastnoimenske) samostalnike, ki prinaša 10 skupin (64 vzorcev) za moški spol, 9 skupin (29 vzorcev) za ženski spol in 8 skupin (20 vzorcev) za srednji spol. Priprava nabora vzorcev je razkrila številne možnosti za izboljšavo leksikona, strojno namenski pogled na pregibanje pa priložnosti za dopolnitev slovničnega opisa slovenščine. V nadaljevanju dela bodo vzorci pripravljeni tudi za preostale besedne vrste in dopolnjeni s korpusnim gradivom. Končna nomenklatura bo vpisana v bazo leksikona Sloleks, v obliki strojno berljivih vzorcev pa bo objavljena tudi na repozitoriju Clarin.si.
Breast cancer is increasingly diagnosed in the early stages without regional nodal involvement. The aim of the present study was to determine the 5-year overall (OS) and breast cancer specific ...survival (BCSS) for patients with node-negative breast cancer treated at the University Medical Centre Maribor, and compare it with survival at the national level.
Medical records were searched for information on patients with lymph node-negative invasive breast cancer who received primary treatment at the University Medical Centre Maribor in the period 2000-2009. Information on all Slovenian node-negative breast cancer patients diagnosed in the same period was obtained from the Cancer Registry of Republic of Slovenia. Time trends in survival were assessed by comparing the periods 2000-2004 and 2005-2009.
The 5-year OS and BCSS of patients treated in Maribor in the period 2000-2009 were 92.3% (95% CI, 90.5%- 94.1%) and 96.4% (95% CI, 95.2%-97.6%), respectively, and did not differ from the corresponding OS and BCSS for Slovenian patients. Although the improvement in OS for patients from Maribor diagnosed in the period 2005-2009 compared to 2000-2004 did not reach statistical significance (HR 0.73; 95% CI, 0.51-1.05; p=0.086), BCSS significantly improved over the same time periods (HR 0.53; 95% CI, 0.30-0.94; p=0.028).
Survival of node-negative breast cancer patients treated at the University Medical Centre Maribor is comparable to survival of corresponding patients at the national level. The rising number of long-term breast cancer survivors places additional importance on survivorship care.
V prispevku je opisana zasnova pomenskih shem, kot smo jih oblikovali v Leksikalni bazi za slovenscino v okviru projekta Sporazumevanje v slovenskem jeziku, in sicer za posredovanje ...leksikalnogramaticnih podatkov v slovarju v obliki stavcnih razlag in za strojno procesiranje slovenscine. Zasnova tovrstnih opisov izliaja iz dveh teoreticnih modelov: evociranja pomenov besed na podlagi t. i. shemske semantike v projektu Framenet (Fillmore idr. 2003) in na podlagi opisov stcn'cnih vzorcev po teoriji jezikovnih konvencij in moznosti njihove izrabe v projektu Corpus Pattern Analysis (Patrick Hanks 1994, 2004; Hanks in Pustojevsky 2005). Obe izhodisci smo pri oblikovanju pomenskih shem nadgradili z upostevanjem posebnosti slovenscine in glede na namebnost slovarske baze. Pri analizi prostorske informacije, kot je v stavcno oblikovanih pomenskih shemah razvidna iz semanticnih tipov, ki jih razumemo kot abstraktne zastopnike tipicnih leksikalnih zapolnitev na posameznih vezljivostnih mestih dolocenega glagolskega pomena, npr. ce PREDMET zaradi sile teznosti pade na nek PROSTOR ali POVRSINO, prileti tja iz zraka ali z visine, sino se osredotocili na tiste glagole oz. njihove pomene, pri katerih je mogoce na podlagi korpusne analize in z analizo besednih skic v orodju Sketch Engine (Kilgarriff idr. 2004) ugotoviti prostorsko determiniranost pomena. Logika pomenskega opisa, kot jo predstavlja Framenet (Fillmore in Sue B. T. Atkins 1998; Charles Fillmore idr. 2003),2 temelji na ugotavljanju potrebnih (jedmih in nejedmih) shemskih elementov za evociranje posameznih pomenov besede, ki jih je nato na podlagi skupnih oz. razlikovalnih elementov mogoce zdmzevati v semanticne okvirje oz. sheme. Tako npr. shema »Staranje« (ang. Aging) med drugimi vkljucuje glagolapostarati se, starati se ter pridevnik ostarel (ang. age, aging immature). Obvezni alijedmi element te skupine je »entiteta«, ki je podvrzena staranju, nejedrni, torej opcijski dementi pa so laliko se: »okoliscine«, »nacin«, »lokacija«, »rezultat« in »cas«. Ce skusamo pravilo zelo poenostavljeno prenesti na slovenski zgled, bi npr. v povedi: Pretirano je kadila, njen obraz se je hi poma postar ab zvezo njen obraz oznacili za »entiteto«, hipoma za »nacin«, pretirano je kadila pa za »okoliscine«, v katerih je entiteta podvrzena procesa staranja. Dokumentacija shemskih elementov po vzor Frameneta predvideva tudi opis njihove skladenjske realizacije.3 4 Kot pravita Atkins in Rundell (2008: 145), je framenetovski pristop najbolj primeren za raziskovanje obnasanja besed na podlagi korpusnih podatkov, ker omogoda dosledno analizo besedilnega okolja, likrati pa ne spregleda nobenega kljucnega pomenskega dejstva. Vprvi fazi izdelave LBS smo semanticne tipe zapisovali brez enotne taksonomije, saj gre za postopek, ki gaje potrebno resevati induktivno, tj. od posameznega (konkretnega kolokatorja) k skupnemu oz. abstraktnemu pomenskemu zastopniku. Poleg legaje bilo mogoce pricakovati, da bodo na zacetku abstraktni pomenski zastopniki zapisani z razlicnimi izrazi, saj je posamezne skupne pomenske imenovalce mogoce izraziti na vec nacin V dmgi fazi izdelave LBS sino zato posamezne semanticne tipe poenotili in izdelali stiristopenjsko taksonomijo. Kot hierarhicno najvisje smo dolocili t. i. (1) pomensko polje, ki vsebuje posamezne pomenske razrede, in sicer (1.1) pomenske tipe, (1.2) pomenske podtipe, (1.3) kolokatorske tipe in (1.4) konkretne kolokatorje. POMENSKA POLJA zastopajo vrimje pomenske kategorije, ki sluzijo zdmzevanju osnovnih pomenskih tipov. Ob zakljucku LBS so bila taka pomenska polja tri: (1) zivo bitje, (2) konkretna entiteta in (3) abstraktna entiteta. POMENSKI TIPI predstavljajo samostojne pomenske kategorije znotraj pomenskih polj in smo jih v pomenski shemi uporabljali za oznacevanje udelezencev, kadar besedilnih realizacij ni bilo mogoce natancneje opredeliti. POMENSKI PODTIPI dolocajo relativno samostojne pomenske skupine znotraj pomenskega tipa, KOLOKATORSKI TIPI pa natancneje opredeljujejo pomenske tipe ah podtipe, in sicer s konkretnejsimi predstavniki, ki pa so se vedno zastopniki vecje skupine sorodnih primerkov, medtem ko predstavljajo KOLOKATORJI v vlogi semanticni tipov konkretne leksikalne zapolnitve na udelezenskih mestih. Z njimi smo oznacejevali udelezence pri posameznih pomenih besede, kjer je realizacija pomena vezana na konkretno leksikalno zapolnitev. Taksonomijo semanticni tipov s prostorskim pomenom v pomenskih shemah LBS prikazuje Tabela 1. V LBS so glagoli oz. posamezni glagolski pomeni s prostorsko komponento obravnavani na tri nacine (a) v svoji udelezenski zgradbi, izrazeni v pomenski shemi, laliko vsebujejo semanticni tip, ki oznac prostorski pomen (gl. Labelo 1), ali pa je (b) prostorska komponenta vkljucena v stavcne vzorce, ki predstavljajo razlicne skladenj ske realizacije osnovnega stavcne vzorca v pomenski shemi, zdmzene pod skupni »prostorski« imenovalec: SMER ali LOKACIJA, npr. ce ZIVAL ali CLOVEK bega po PROSTORU, se po njem premika v razlicnih smereh, nmadno zato, ker je preplasen ali zmeden. Tretja (c) moznost je vkljucitev prostorske komponente v t. i. scenarijski del stavcn oblikovane pomenske sheme, ki prinasa tiste pomenske vsebine, ki pridejo do izraza v konkretnih sporocanj skill situacijah oz. v odnosu do in med udelezenci sporocanj a. Glede na to, da pomenska shema za posamezni glagolski pomen vkljucuje najsirsi stavcni vzorce, tj. tako skladenjsko in pomensko obvezna kot neobvezna dolocila in dopolnila, izrazena vsaj v vecini realnih besedilnih realizacij, je logicno, da se bodo v pomenski shemi zabelezeni semanticni tipi s pomenom prostora realizirali tudi na ravni stavcni vzorcev in se potrjevali s kolokacijami, ki vkljucujej besede s prostorskim leksikalnim pomenom, npr. begati po cem begati po hodnikih, sobi.
V zadnjih nekaj letih v Evropi vse bolj glasno razmišljamo o izobraževanju izobraževalcev, a tokrat ne le o učiteljih v šolah, ampak širše - o izobraževalcih, ki delujejo zunaj šolskih programov ...izobraževanja, npr. na širokem področju poklicnega usposabljanja in spopolnjevanja, predvsem pa tudi tistih, ki delujejo na področju izobraževanja odraslih – tako v formalnem kot neformalnem. V razpravi se posvečamo predvsem usposabljanju in spopolnjevanju izobraževalcev odraslih v Sloveniji skozi ugotovite, do katerih so prišli raziskovalci v Evropi kot tudi v Sloveniji. Razpravljamo o njihovem položaju, vlogah in nalogah, o tem, kakšne kompetence potrebujejo in kakšne so njihove izobraževalne potrebe.
Dry Construction Tichelmann, Karsten
2012, 2008, 2012-12-10
eBook
Detail-Practice: Dry Construction provides an overview of the most widely used dry construction systems, organized according to the building components wall, ceiling, and floor and their ...applications. The volume is conceived as a practical manual for design and planning. Dry construction in interior design employs "dry construction systems" in place of moisture-retaining materials such as concrete and plaster. Not only is this construction method cost-effective, since the full range of physical requirements, including thermal, cold, and sound insulation, fire safety, etc., can be satisfied. Thanks to the use of new material technologies, it also affords the designer nearly unlimited freedom, since the surfaces involved are almost infinitely malleable as well as multifunctional, capable of assuming the tasks of lighting, heating, and cooling. The general section is supplemented by examples from existing projects with clearly visible reference details as well as from special constructions, for example, in damp locations. The book shows the potential this construction method obtains from the use of new materials and construction systems. As in the preceding volumes of the series, standard drawings are used to illustrate common construction details.
Karsten Tichelmann is the director of the Institut für Trocken- und Leichtbau (Institute for Dry and Lightweight Construction) at the Technische Universität Darmstadt (Darmstadt University of Technology). Jochen Pfau is professor of light-tech, dry, and lightweight construction at the Technische Universität Darmstadt. Both are authors of the Trockenbau Atlas (Dry Construction Manual) published by the R. Müller Verlag (available in German only).
Članek sloni na rezultatih mednarodnega projekta iz 5. Okvirnega programa EU pod naslovom URBS PANDENS: Urban Sprawl: European Patterns, Environmental Degradation and Sustainable Development ...(EVK4-CT-2001-00052) sofinanciran iz sredstev EU. Namen projekta je splošno razumevanje o naravi in razsežnosti procesa širjenja mestnega območja ter ugotovitve specifičnih evropskih vzorcev in vzorčno-posledičnih odnosov v procesu širjenja mestnega območja na primeru vzorčnih mest. Projekt združuje ustrezne izkušnje, informacije in znanja potrebne za nadaljnje usmerjanje trajnostnega razvoja poselitve na ravni EU.
PDF
