Revščina skozi oči mladostnikov v dnevnem centru Društva Žarek : diplomsko delo
Todorović, Maja, 1999-
V pregledu problematike sem najprej predstavila različne opredelitve in načine merjenja revščine, revščino povezala s pojavom globalizacije, dotaknila sem se družbene neenakosti in družbene ...mobilnosti, nekaj besed pa sem namenila tudi socialni izključenosti, revščini otrok in univerzalnemu temeljnemu dohodku. Za temo diplomskega dela sem se odločila na podlagi prakse in izkušenj v dnevnem centru na Jesenicah, kjer se veliko uporabnikov sooča z revščino. Sama sem to opazila predvsem v času epidemije COVID-19, ko sta revščina in neenakost postali bolj vidni in izraziti kot prej. V kvalitativni raziskavi je sodelovalo šest uporabnikov dnevnega centra Naj mladih ne vzgaja ulica Društva Žarek. Populacijo v raziskavi torej predstavljajo uporabniki dnevnega centra, vzorec pa je neslučajnostni in priložnostni. Zanimalo me je predvsem, kako mladostniki razumejo in dojemajo revščino in socialno izključenost, na katerih področjih življenja ju prepoznavajo, katere dejavnike tveganja revščine in kakšne oblike pomoči poznajo, zanimale pa so me tudi morebitne lastne izkušnje mladostnikov z revščino. Ugotovila sem, da mladostniki revščino prvotno povezujejo z materialno deprivacijo in finančno stisko, so pa nekateri omenili, da je revščina lahko tudi pomanjkanje stvari, ki niso nujno pomembne za preživetje, si pa brez njih lahko izključen iz družbe. S tem so tudi sami ugotovili, da revščina ni le pomanjkanje hrane ali denarja, je tisto, kar posamezniki in družba v določenem okolju in času sami opredelijo kot revščino. Ugotovila sem, da večina mladostnikov meni, da so revni ljudje tudi socialno izključeni. Povečanje neenakosti, finančnih stisk, revščine in brezposelnosti so opazili tudi v času epidemije. Ugotovitve so pokazale, da imajo mladostniki v večini pozitiven odnos do revnih in ljudi ne izključujejo na podlagi revščine, razen v primeru enega sogovornika. Ravno zato je potrebno o revščini in socialni izključenosti govoriti že v osnovni šoli, da otroci že zgodaj razvijejo občutljivost in empatijo do ljudi, ki se soočajo z različnimi težavami, s tem pa bi lahko morebiti zmanjšali tudi socialno izključenost otrok. Ugotovila sem, da mladostniki dobro poznajo dejavnike tveganja revščine, naštevajo namreč veliko različnih dejavnikov, kot so nižja izobrazba, slab položaj na trgu dela, brezposelnost, enostarševske družine in velike družine. Skoraj vsi poznajo revne ljudi, veliko pa jih ima tudi lastne izkušnje z revščino, in sicer s prostorsko stisko v stanovanju, morajo se odrekati, imeli pa so tudi izkušnje z uveljavljanjem pravic iz javnih sredstev in materialno pomočjo s strani raznih dobrodelnih organizacij. Svoj socialni status večinoma ocenjujejo kot srednji, s kakovostjo svojega življenja pa so zadovoljni. Ugotovila sem, da kot pomembno obliko pomoči doživljajo medsebojno pomoč v skupnosti, pomoč pri iskanju zaposlitve, psihološko pomoč revnim ter materialno in denarno pomoč. Zato bi bilo smiselno postopno uvesti univerzalni temeljni dohodek, najprej za otroke, saj revščina zaznamuje tako njihovo otroštvo kot tudi prihodnost. Posledice revščine so namreč dolgotrajne, otroci, ki se rodijo v revne družine, pa so v odraslosti nemalokrat tudi sami revni. Ugotovila sem, da mladostniki tudi dnevni center doživljajo kot pomembno obliko pomoči revnim. Zato predlagam tudi seznanjanje o mladinskih centrih in podobnih organizacijah že v osnovni šoli, po potrebi pa ustanovitev še več takšnih nevladnih organizacij.
Type of material - undergraduate thesis
; adult, serious
Publication and manufacture - Ljubljana : [M. Todorović], 2022
It was not necessary to add the material to the shelf.
Bibliographic material was successfully added on shelf.
Adding bibliographical material on shelf was not successful.
Material is already on the shelf.
Permalink
URL:
Impact factor
Access to the JCR database is permitted only to users from Slovenia. Your current IP address is not on the list of IP addresses with access permission, and authentication with the relevant AAI accout is required.
Year
Impact factor
Edition
Category
Classification
JCR
SNIP
JCR
SNIP
JCR
SNIP
JCR
SNIP
Select the library membership card:
DRS,
in which the journal is indexed
Database name
Field
Year
Links to authors' personal bibliographies
Links to information on researchers in the SICRIS system
Subject headings in COBISS General List of Subject Headings
Select pickup location
The material from the parent unit is free. If the material is delivered to the pickup location from another unit, the library may charge you for this service.
