NUK - logo
Faculty of Social Work, Ljubljana (VSSDLJ)
  • Mladi priseljenci z drugih območij bivše Jugoslavije v Sloveniji in njihova vključenost na fakultetah Univerze v Ljubljani [Elektronski vir] : diplomsko delo
    Pongračić, Marija
    V raziskavi za diplomsko delo sem ugotavljala, kako so se študentke in študenti iz drugih držav nekdanje Jugoslavije, ki so se z različnimi razlogi priselili v Slovenijo, počutili v novi družbi, ... predvsem pa na fakultetah Univerze v Ljubljani, in kako so se v tem novem študijskem in bivalnem okolju znašli. V prvem delu sem razložila, kaj je migracija, kdo so priseljenci in kolikšno oviro je zanje predstavljal slovenski jezik. Poglobila sem se tudi v preteklost, v obdobje nekdanje Jugoslavije. Z uporabo različne literature sem prikazala integracijsko politiko, diskriminacijo, s katero se tujci srečujejo, kot tudi s pojmom etničnosti. Ker je bistvena tema vključenost v programe UL, sem prikazala njeno delovanje kot tudi postopek vpisa tujcev. V drugem delu sem s pomočjo vprašalnikov raziskovala vzdušje na fakultetah, kako so tuje študente in študentke iz držav nekdanje Jugoslavije sošolci in osebje fakultet sprejeli, kdo so postali njihovi prijatelji in kdo so bile osebe, ki so jim največ pomagale. Intervjuvanci so mi pripovedovali tudi o zadovoljstvu na izbrani fakulteti, o ovirah s slovenskim jezikom, podelili svoje tako negativne kot tudi pozitivne izkušnje. V nalogi sem predstavila rezultate kvalitativne raziskave, pogovorov z ducatom intervjuvancev, ki so jih strukturirali delno standardizirani vprašalniki. Ugotovila sem, da so mladi iz drugih držav nekdanje Jugoslavije tudi po tolikšnih letih po razpadu nekdanje skupne države še vedno stigmatizirani in ne dovolj sprejeti s strani svojih kolegic in kolegov, natančno etničnih Slovencev in Slovenk na fakultetah. Najbolj jim ob strani stojijo kolegi in kolegice iz drugih nekdanjih držav Jugoslavije, s katerimi se tudi največ družijo. Veliko pomoči so deležni tudi s strani profesorjev in profesoric. Sporazumevanje v slovenskem jeziku jim je predstavljalo največjo težavo. Zadovoljni so tudi z izobraževalnim procesom in vsebinami na izbranih fakultetah, večinoma se počutijo sprejete. Rezultati raziskave so pokazali, da sogovorniki najbolj pogrešajo več podpore s strani kolegic in kolegov Slovencev pri vključevanju v družbo in na fakultetah. Pogrešajo več razumevanja in vživljanja v svoj položaj s strani učiteljev in učiteljic kot tudi kolegic in kolegov; najbolj se počutijo nemočne zaradi slovničnih napak, ki jih delajo pri govorjenju, kar učinkuje tudi na njihovo pripravljenost in doživljanje pravice do svobodnega govora. Tujci so v Sloveniji izpostavljeni, vendar ne govorijo o osebah, ki prihajajo iz nekdanje skupne države, prav tako pa tudi niso poudarjeni medsebojni odnosi, ki jih imajo etnični Slovenci do že omenjenih državljanov nekdanje Jugoslavije. Socialno delo bi moralo več pozornosti nameniti strahu, počutju, ki jih imajo študentje tujci, ko so diskriminirani v šolah, na fakultetah. Izobraževalni sistem še vedno gradi ovire, saj v šolah ne dopušča razgovora o nekaterih stvareh. Potrebno je, da ljudje vidijo, da obstajajo. Za odpravljanje diskriminacije s strani družbe potrebujemo več skupnostnih projektov, katerih namen bi bil spoznavanje različnih kultur, odpravljanje predsodkov in zbliževanje tujcev ter domačinov. Socialno delo bi lahko bilo pri tem v veliko pomoč.
    Type of material - undergraduate thesis ; adult, serious
    Publication and manufacture - Ljubljana : [M. Pongračić], 2019
    Language - slovenian
    COBISS.SI-ID - 50392323

    Link(s):

    http://www.nbn.si/URN:NBN:SI:FSD:DOC-BDI673
    Repository of the University of Ljubljana – RUL

Shelf entry