NUK - logo
Faculty of Social Work, Ljubljana (VSSDLJ)
  • Obravnava nasilja nad starimi ljudmi v osrednji Sloveniji [Elektronski vir] : magistrsko delo
    Miklavčič, Barbara, 1995-
    V magistrskem delu sem raziskovala delovanje različnih strokovnih služb, ki se pri svojem delu srečujejo s primeri nasilja nad starimi ljudmi, v osrednji Sloveniji. Zanimalo me je, kako strokovne ... službe delujejo v primeru nasilja nad starimi, kako pogosto se z njim srečujejo, kakšen protokol ravnanja z žrtvijo uporabljajo, ali so strokovni delavci posebej izobraženi za delo na področju obravnave nasilja nad starimi ljudmi, kakšna je povezanost med različnimi službami, s kakšnimi težavami se srečujejo pri reševanju nasilja nad starimi ljudmi, kako je na tem področju urejena zakonodaja in kakšni so njihovi predlogi za lažje oziroma bolj kakovostno delo na področju obravnave nasilja nad starimi ljudmi. Odločila sem se za kvalitativno raziskavo, saj sem želela pridobiti besedne opise, s tem pa nadvse podrobne podatke o temi mojega raziskovanja, namesto številčnih podatkov. V prvem delu magistrske naloge sem predstavila teoretične koncepte o staranju prebivalstva, stereotipih in diskriminaciji starih ljudi, o družini in starem človeku, oblikah nasilja in vrstah zlorab, ki jih doživljajo stari ljudje, opisala vzroke za pojav nasilja nad starimi ljudmi in zakaj stari ljudje o nasilju dolgo molčijo in ga ne prijavljajo. Predstavljena je tudi zakonodaja iz področja obravnave nasilja nad starimi ljudmi, postopek obravnave nasilja na centru za socialno delo in pa nekaj besed o socialnem delu s starimi ljudmi na splošno. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, v kateri je sodelovalo enajst strokovnih delavk in delavcev, iz področja socialnega varstva, zdravstva in policije. Ugotovila sem, da se z nasiljem nad starimi ljudmi najpogosteje srečujejo na policiji in centru za socialno delo, nekaj manj je primerov, ki jih obravnavajo nevladne organizacije s tega področja, najmanj pogosto pa o zaznanih primerih poročajo zdravstvene službe. V primerjavi z ostalimi starostnimi skupinami naj bi bilo manj prijavljenih in opaženih primerov nasilja nad starimi ljudmi, saj ti še vedno ostajalo neodkriti, neprijavljeni in skriti za štirimi stenami. O nasilju najpogosteje poročajo druge osebe, na primer sorodniki starega človeka, sosedje, velikokrat tudi institucije, o nasilju pa včasih poročajo tudi žrtve same, vendar je teh primerov manj. Med starimi ljudmi so prisotne vse vrste zlorab, največ pa je psihičnega, ekonomskega in fizičnega nasilja. Vedno več je tudi primerov zanemarjanja. Nasilje nad starimi ljudmi najpogosteje začnejo izvajati njihovi družinski člani. Vzroki za to so številni, pogosto pa je nasilje povezano s skrbjo za starega človeka. Stari ljudje nasilja ne prijavljajo ali pa zanj povejo dokaj pozno. Za to obstajajo številni razlogi, med katerimi so občutki sramu, strahu, krivde, pogosto pa niti nimajo možnosti, da bi poiskali potrebno pomoč. Osnovna naloga strokovnih služb je zaščita žrtve, iskanje varnih namestitev, načrt pomoči, nudenje psihosocialne pomoči in podpore in pa povezovanje z drugimi institucijami, ki lahko pripomorejo k zaščiti žrtve. Izobraževanj in usposabljanj o nasilju nad starimi ljudmi naj bi bilo premalo. Družba in institucije primerov nasilja nad starimi ljudmi še vedno ne prijavljajo dovolj pogosto, zato službe ne morejo ukrepati. Velika težava pri reševanju primerov nasilja nad starimi ljudmi pa naj bi bila ta, da pri nas primanjkuje prilagojenih namestitvenih kapacitet za stare ljudi, ki bi poleg varnosti nudile tudi zdravstveno oskrbo oziroma nego, ki jo potrebujejo številni stari ljudje. Na podlagi pridobljenih rezultatov sem zapisala predloge, ki naj veljajo kot smernice za možne spremembe in izboljšave na področju dela strokovnih služb, ki obravnavajo primere nasilja nad starimi ljudmi.
    Type of material - master's thesis ; adult, serious
    Publication and manufacture - Ljubljana : [B. Miklavčič], 2021
    Language - slovenian
    COBISS.SI-ID - 73077507