Globalni kapitalizem postaja z aktualnimi gospodarskimi in finančními krizami vse bolj barbarski in nas vrača v 19. stoletje. Proti sodobnim hegemonskim reakcionarnim utopijam, ki prikrivajo planetarno socialno vojno ter uničujejo svoboščine (Samary, 2017: 7) in solidarnost, velja uveljaviti napredne teorije in prakse. Tako o novi sociologiji postajanj (Santos, 2014: 164) zadnja štiri desetletja razmišlja čedalje več avtorjev, prav tako pa smo priča preporodu heterogenih, avtentičnih, avtonomnih in alternativnih ekonomskih praks, poimenovanih od économie sociale et solidaire, economía social y solidaria, skupnostna ekonomija do socialnega podjetništva, start-upov, kriptovalut itn., četudi zadnji s širjenjem svoboščin, s solidarnostjo in z družbenimi spremembami nimajo pravzaprav nič skupnega.