V prispevku bomo zajeli glavne vidike tutorske podpore v e-izobraževanju, ki jih mora tutor upoštevati pri načrtovanju svojega dela. Z vidika teorij konstruktivizma in konektivizma bomo prikazali vlogo tutorja pri spodbujanju in usmerjanju učenja v e-izobraževalnem programu. Konektivizem je novejša teorija učenja, ki znanje umešča v sisteme, ki so ljudem dostopni prek sodelovanja v dejavnostih; ima prav posebno vlogo na področju e-izobraževanja, saj poudarja pomen in učinek tehnologije na način, kako živimo, kako se sporazumevamo in kako se učimo. Ugotovili bomo tudi, da konektivizem poudarja predvsem uporabo metod izkustvenega učenja, aktivnost udeleženca pri učenju ter pomen refleksije. V članku bodo še predstavljene glavne tutorjeve kompetence in vidiki načrtovanja njegovega dela.