Antropologi, ki želimo rahljati kapitalistični koncept dela, se običajno opremo na geografsko in zgodovinsko raznolikost ljudstev po svetu. Kot nakaže zbornik How Nature Works: Rethinking Labor on a Troubled Planet (University of New Mexico Press, 2019, Sarah Besky in Alex Blanchette, ur.), pa je morda smiselno v času ekološke krize in razmaha posthumanistične teorije stopiti še korak dlje. Avtorji namreč razpirajo vrsto načinov, na katere se človeško delo prepleta z delom drugih živih bitij in na katere so torej živali, bakterije ali pa glive vsaj posredno vključene v kapitalistični sistem proizvodnje. Na ta način zbornik spretno nagovarja trenutek »ekonomske in ekološke prekarnosti«, saj se po eni strani vklaplja v kontekst aktualnih razmislekov o večvrstni družbi in podnebni krizi, po drugi pa ponuja nekatere uporabne sveže iztočnice antropološkemu preučevanju dela.