NUK - logo
VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
  • Bralne navade učiteljev razrednega pouka [Elektronski vir] = Reading habits of primary school teachers : magistrsko delo
    Lečnik, Ula
    Branje je ključna veščina v življenju posameznika, saj vpliva na njegov osebni, strokovni in družbeni razvoj. Preko branja posameznik ne pridobiva le nujnih informacij za učinkovito delovanje v ... družbi, temveč se odpira tudi za domišljijske svetove in razvoj kritičnega mišljenja. Učitelji razrednega pouka imajo velik vpliv na razvoj bralne pismenosti, motivacije in navad pri svojih učencih, saj z zgledom oblikujejo bralno kulturo. Delo se osredotoča na vpliv bralnih navad učiteljev na razvoj bralne pismenosti in motivacije pri učencih ter na vlogo učiteljev pri oblikovanju pozitivne bralne kulture. V raziskavi je sodelovalo 99 učiteljev razrednega pouka iz različnih delov Slovenije, med katerimi je bilo 80 žensk (80,8 %) in 19 moških (19,2 %). 84,8 % anketiranih učiteljev razrednega pouka rado bere. Kot glavni razlog za nebranje je 60,3 % učiteljev navedlo pomanjkanje motivacije. 50,5 % anketiranih branju nameni manj kot dve uri tedensko, 64,6 % učiteljev pa prebere na leto do deset knjig. 84,5 % anketiranih je raje izbralo fizično knjigo namesto digitalne. Najbolj priljubljeni so romani, saj jih najraje bere 63,6 % učiteljev. Učitelji se v povprečju ne strinjajo s trditvijo, da pogosto obiskujejo knjižnico. Prav tako se učitelji niso strinjali s trditvijo, da bi verjetno prebrali knjigo, če bi jo nekdo priporočil. Na splošno pa so se učitelji strinjali, da si želijo prebrati več knjig. Na podlagi rezultatov raziskave lahko zaključim, da večina učiteljev razrednega pouka v Sloveniji uživa v branju, vendar pogosto kot glavni razlog za nebranje navajajo pomanjkanje časa. Prav tako učitelji večinoma želijo več brati in se zavedajo pomembnosti branja, vendar obisk knjižnice in priporočila drugih nimajo tako pomembne vloge v njihovih bralnih navadah. Raziskava izpostavlja potrebo po izboljšanju bralnih navad učiteljev razrednega pouka, saj število rednih bralcev upada. Ključni predlogi vključujejo spodbujanje branja za strokovno rast z organizacijo delavnic in večjo dostopnostjo kakovostne literature prek digitalnih platform ter subvencij. Pomembni so tudi projekti medgeneracijskega branja, osebni bralni načrti in refleksija o prebranem. Učitelji naj bodo učencem zgled kot bralni ambasadorji, ki raziskujejo nove oblike branja, kot so zvočne oz. avdio knjige. Tako lahko pomembno prispevajo k razvoju bralne kulture med učenci in v širši družbi.
    Vrsta gradiva - magistrsko delo ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - [U. Lečnik], 2025 ; Ljubljana
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 233359107

    Povezava(-e):

    Repozitorij Univerze v Ljubljani – RUL

Vnos na polico