NUK - logo
VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
  • Razvoj in empirična preverba holističnega modela javnega upravljanja : primerjalni vidik oblikovanja in izvajanja predpisov v slovenski javni upravi
    Ropret, Marko, 1982- ; Aristovnik, Aleksander
    Modernizacija javne uprave predstavlja eno izmed ključnih prioritet Agende ZN 2030 za trajnostni razvoj, evropske razvojne strategije (post) EU 2020 in nacionalnih strategij držav članic EU. ... Izpolnjevanje naraščajočih zahtev za izboljšanje uspešnosti, učinkovitosti, transparentnosti in kakovosti storitev je tako strateškega pomena za javne uprave številnih držav. V primerjavi z dobrimi tujimi praksami modernizacije javne uprave, se v Sloveniji izkazuje pomanjkanje celovitih interdisciplinarnih pristopov, saj so si aktivnosti v preteklosti pogosto medsebojno nasprotovale zaradi pomanjkanja evalvacije in soglasja glede izvajanja. Omenjeno se med drugim izkazuje v kompleksni regulaciji, ki prinaša dolgotrajne administrativne postopke ter administrativne ovire, ki izvirajo iz obstoječe zakonodaje in predpisov. Hkrati pa identifikacijo primernejših modelov javnega upravljanja, ki bi omogočali optimizacijo celotnega procesa od snovanja do samega izvajanja predpisov, zavira pomanjkanje študij, ki bi problematiko proučile z zadostno celovitostjo. Zlasti v Sloveniji in drugih srednje- in vzhodnoevropskih državah. Posledično je namen članka predstavitev holističnega modela upravljanja (HMU) JU in njegovo testiranje z vidika snovanja in izvajanja predpisov v izbranih institucijah slovenske JU. HMU temelji na izvirni metodologiji, ki zaobsega 5 komplementarnih faz. V 1. fazi smo pripravili teoretična izhodišča, ki so temeljila na pregledu literature, pregledu modelov JU, kvalitativni analizi vsebine več kot 1000 publikacij in številnih drugih virih (obstoječi vprašalniki, CAF, eksperti, ...). Slednje je predstavljalo podlago za 2. fazo, ki je obsegala empirični del, to je zasnovo pilotnega anketnega vprašalnika. Vprašalnik zajema več kot 100 elementov, ki zajemajo vsa glavna načela dobrega upravljanja (vladavina prava, transparentnost, participacija, pravičnost in vključenost, odgovornost, doseganje soglasja, odzivnost, učinkovitost in uspešnost). Pilotni vprašalnik smo nadalje (3. faza) aplicirali na ključnih ravneh javnega upravljanja, torej makro ravni (primarno ministrstva kot nosilci oblikovanja predpisov), mezo ravni (organi v sestavi, javne agencije, javni skladi idr., ki predpise (so)oblikujejo) in mikro ravni upravljanja (individualne institucije JU, ki predpise predvsem izvajajo). V 4. fazi smo na podlagi statistične analize podatkov pilotnega vprašalnika identificirali prevladujoča načela javnega upravljanja obravnavanih institucij kot podlago za HMU. Ker gre pri uvajanju HMU za kompleksni sistem medsebojno povezanih elementov, bo slednji v nadaljevanju (5. faza) podprt z dinamično spletno rešitvijo, ki uporabnika sistematično vodi po posameznih kritičnih elementih javnega upravljanja v instituciji. Znanstveni prispevek se posledično izkazuje v razvoju edinstvenega modela, ki neposredno obravnava pomanjkanje ustreznih metodoloških okvirov in obstoječe omejitve pri upravljanju sistema javne uprave. Vsebinsko model zagotavlja raven zahtevane celovitosti, ki do sedaj še ni bila dosežena v študijah v Sloveniji in širšem območju EU. Tako bo HMU lahko predvidoma deloval kot zanesljiv okvir za modernizacijo snovanja in izvajanja relevantnih predpisov ter javnega upravljanja v najširšem smislu, kar bo prispevalo k preglednemu in participativnemu odločanju, stroškovno učinkovitejši javni upravi, uporabniško usmerjenim javnim storitvam, ustrezno holistični analizi podatkov in oblikovanju politik.
    Vir: Od boljših predpisov k njihovemu učinkovitejšemu izvrševanju (str. 29-44)
    Vrsta gradiva - članek, sestavni del
    Leto - 2019
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 5343662

    Povezava(-e):

    http://www.fu.uni-lj.si/wp-content/uploads/2021/02/Od-boljsih-predpisov-WEB.pdf

Vnos na polico