NUK - logo
Ekonomsko-poslovna fakulteta, Maribor (EPF)
POSLOVALNI ČAS/ IZPOSOJA NA DOM: Ponedeljek, Sreda, Petek 8.30 - 14.00. Torek, Četrtek 8.30 - 17.00. ČITALNICA: Ponedeljek, Torek, Sreda, Četrtek 8.30 - 17.00, Petek 8.30 - 14.00. Poletni poslovalni čas (julij-avgust) / Knjižnica in čitalnica: torek in četrtek 9.00 - 14.00.
  • Ocena ustreznosti politike prilagajanja Banke Slovenije povečanim pretokom kapitala med 1992 in 2001
    Oplotnik, Žan
    Ocena ustreznosti politike prilagajanja povečanim kapitalskim pritokom v Sloveniji je pokazala, da je Banka Slovenije (v nadaljevanju BS) preko svojega inštrumentarija skozi celotno analizirano ... obdobje precej uspešno blažila škodljive učinke povečanih pritokov kapitala. Predvsem dodaten pritok tujega denarja preko kapitalskega računa tako ni bistveno vplival na povečanje denarne ponudbe, M0. Le ta je večino časa sledila povpraševanju po denarju ter saldu tekočega računa. Poleg analize vpliva na ponudbo denarja je analiza učinkov neto tokov na tečaj pokazala, da se slednji kljub intervencijam BS in njeni politiki odprtega trga ni uspel v celoti 'izogniti' apreciacijskim pritiskom povečane devizne ponudbe. Slednja se je v regresijskioceni pokazala kot signifikanten dejavnik oblikovanja tečaja z negativnim vplivom na njegovo rast. Kljub temu pa je bila apreciacija tolarja v celotnem obdobju, kumulativno, za okoli 14% manjša, kot bi bila v 'odsotnosti' vsakršnega ukrepanja. To je pokazala simulacija iz katere je razvidno, da bi v zadnjem primeru nominalni tečaj tolarja, v začetku letošnjega leta znašal le okoli 95,24 SIT/DEM, namesto dejanskih 109,43 SIT/DEM. Na letni ravni je tako BS z ukrepanjem pripomogla k depreciaciji tečaja v povprečni višini okoli 1.4%. Najbolj med l. 1996 in 1999 (tudi do 5%). K depreciaciji tečaja tolarja so poleg posrednih metod prilagajanja pripomogle tudi neposredne metode, predvsem v obliki omejevanja zadolževanja v tujini (obvezni tolarski depozit, usklajevanje aktive in pasive bank, devizni minimum, itn.) Kombinacije neposrednih in posrednih metod prilagajanja, ki jih je v ta namen uporabljala BS, bi lahko zato označili za ustrezne in času primerne, vendar se kaže v prihodnosti kljub temu v večji meri nasloniti na posredne metode prilagajanja (razvoj, krepitev in stabiliziranje gospodarstva) ter večjo uravnoteženost pritokov z odtoki kapitala.
    Vir: Gospodarska gibanja. - ISSN 0351-0360 (Št. 330, sep. 2001, str. [25]-45)
    Vrsta gradiva - članek, sestavni del
    Leto - 2001
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 5960732

vir: Gospodarska gibanja. - ISSN 0351-0360 (Št. 330, sep. 2001, str. [25]-45)

loading ...
loading ...
loading ...

Vnos na polico