NUK - logo
FF, Osrednja humanistična knjižnica, Ljubljana - vsi oddelki (FFLJ)
  • Literarnoprevodne izmenjave z italijanščino
    Mikolič Južnič, Tamara
    Italijansko-slovenski prevodni stiki so se začeli že v 16. stoletju in se z različno intenziteto nadaljevali skozi celotno zgodovino. Zaradi velikega kulturnega kapitala italijanske književnosti in ... obrobnega položaja slovenskega jezika v svetu prevajanja je asimetrija prevodnih tokov v prid prvi: iz italijanščine v slovenščino je bilo namreč prevedene približno trikrat toliko literature kot obratno. V poglavju je po krajšem uvodu predstavljena zgodovina prevodnih tokov med obema literaturama, ki temelji na obstoječih bibliografijah in podatkih iz bibliografskega sistema Cobiss. Pri prevajanju iz italijanščine v slovenščino se je težišče od verskih besedil sčasoma v 19. stoletju preneslo večinoma na gledališka dela, vključno s številnimi opernimi libreti. Proza in poezija sta se v prevodih začeli pogosteje pojavljati šele po 2. svetovni vojni, pri čemer je prav proza v modernem času postala najbolj prevajani žanr. Opazna je tendenca po prevajanju klasikov, v zadnjem času tudi komercialno uspešnih avtorjev. Pri prevajanju iz slovenščine v italijanščino, ki se začne proti koncu 19. stoletja, so razmerja med različnimi žanri precej drugačna, saj praktično vseskozi sicer prevladuje prevajanje proze, čeprav se zbirke poezij pojavljajo le malo manjkrat. Prevaja se predvsem kanonizirane slovenske avtorje, pa tudi pripadnike slovenske manjšine v Italiji. Tako kot sama prevodna aktivnost, je tudi recepcija in prevodoslovna obravnava italijansko-slovenskih prevodov v zadnjih desetletjih razmeroma bogata in pokriva številne različne teme.
    Vir: Zgodovina slovenskega literarnega prevoda II : slovenska literatura v dialogu s tujino (Str. 731-751)
    Vrsta gradiva - članek, sestavni del ; neleposlovje za odrasle
    Leto - 2023
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 176867331

Vnos na polico