NUK - logo
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana (NUK)
Naročanje gradiva za izposojo na dom
Naročanje gradiva za izposojo v čitalnice
Naročanje kopij člankov
Urnik dostave gradiva z oznako DS v signaturi
  • Implementacija ukrepa prepovedi približevanja pri nasilju nad ženskami na Kosovu : doktorska disertacija
    Popovič, Bojan, 1981-
    Predmet raziskovanja doktorske disertacije z naslovom Implementacija ukrepa prepovedi približevanja pri nasilju nad ženskami na Kosovu so institucionalni odzivi in zaščitni ukrepi, potrebni za ... zagotavljanje večje varnosti žrtev intimnopartnerskega nasilja. Pri proučevanju problematike intimnopartnerskega nasilja na Kosovu in zakonodaje, ki je bila sprejeta za zajezitev tega svetovno razširjenega problema, smo se opirali na naslednja teoretična izhodišča: zakonodaja o preprečevanju intimnopartnerskega nasilja na Kosovu je bila sprejeta ob podpori mednarodnih organizacij, ki so na Kosovo vstopile z namenom preprečitve oboroženega konflikta oziroma vojne, ki se je tam odvijala leta 1999. Mednarodne organizacije, ki so bile na začetku delovanja večinoma moškostne, so s posameznimi dejanji na Kosovu vplivale tako na pojavnost nasilja kot na poskuse spopadanja z njim. Govorimo o prisotnosti hegemonične moškosti, ki s posameznimi dejanji vpliva in omogoča podrejanje žensk (Connell, 1987). Gramsci (2009) pa skozi prisotnost moške hegemonije opozori na koncept kulturne hegemonije, ki vladajočemu razredu (po vojni so bile to mednarodne organizacije in kosovski politični vrh, op. avtorja) skozi družbeni sistem omogoča obvladovanje in podrejanje delavskega razreda (Gramsci, 2009). Moškostna razmerja so bila že pred vojno močno prisotna v civilni družbi na Kosovu. Munn (2008) v okviru hegemonije na Kosovu opozori na krepitev nacionalističnega diskurza (Munn, 2008). Nasilje je tako razumljeno kot razmerje moči in dominacije, povezane z vlogami spolov, tako s strani mednarodne skupnosti kot lokalnih nosilcev oblasti. Oblikovanje in sprejetje zakonodaje s področja preprečevanja intimnopartnerskega nasilja na Kosovu je temeljilo na prenosu dobrih praks in po vzoru tuje zakonodaje, pri čemer pa niso bili upoštevani tamkajšnji specifični kulturni okvirji. Moškostno okolje in patriarhalna družbena razmerja, močno prisotna na Kosovu, onemogočajo kakovostno implementacijo zakonodaje, predvsem zaščitnih ukrepov, kamor sodi tudi ukrep prepovedi približevanja povzročitelja žrtvi. Patriarhat kot družbeni red oblikuje in ureja razmerje moči že od samega rojstva, zatem pa se njegov obstoj zgolj še razvija in potencira (Cockburn, 2004). Ko pa ga ponotranjimo v okviru družbe, v kateri živimo, na podlagi tega oblikujemo vsakdanje življenje (Spender, 1998, v Krajnc Starček, str. 29). Nizko število izrečenih ukrepov prepovedi približevanja in kazni za povzročeno intimnopartnersko nasilje na Kosovu kaže na institucionaliziran patriarhat, ki daje povzročiteljem nasilja še večjo moč in oblast nad žrtvami nasilja, institucije pa izgubljajo zaupanje civilne družbe v njihovo delovanje. Uspešnost implementacije zakonodaje s področja preprečevanja intimnopartnerskega nasilja je odvisna od delovanja in sodelovanja institucij, njihovih moči in zaupanja družbe v njihovo delovanje. Med ključne institucije, odgovorne za ukrepanje v primerih intimnopartnerskega nasilja, spadajo policija, tožilstvo, sodišče in CSD, vendar, kot je razvidno iz raziskave, sta njihova moč in vpliv na implementacijo zelo različni. Na Kosovu je bilo po letu 1999 zaradi začasne prekinitve izobraževanja in usposabljanja na področju socialnega dela onemogočeno razvijanje novejših, predvsem pa kakovostnejših metod in pristopov dela, tudi pri obravnavi intimnopartnerskega nasilja. Krepitev moči, opolnomočenje in soudeležba uporabnika storitev pri obravnavi nasilja po mnenju Škerjanc (2005) terjajo drugačen pristop od ustaljenih tirnic obravnave, kjer je uporabnik deležen zgolj enovitih, predpisanih paketov socialnovarstvenih storitev, predpisanih po centraliziranem ocenjevanju uporabnikovih potreb. To bilo opaziti pri izvajanju socialnega dela na Kosovu. Šele leta 2012 je začel na prištinski univerzi ponovno delovati oddelek za socialno delo, s čimer se postopno odpravljajo pomanjkljivosti. Zaposlovanje na centrih za socialno delo je do ponovne vzpostavitve izobraževanja in ustvarjanja socialnodelavskega kadra temeljilo na različnih poklicih, od pravnikov do strokovno tehničnih poklicev, ki pa ne ustrezajo specifičnemu poklicu socialnega dela. Moč in vpliv posameznih institucij na Kosovu sta bila zelo odvisna od pomoči mednarodne skupnosti, ki pa je proces stabilizacije države usmerila zgolj na splošno varnost državljanov, ne pa na podporo in zagotavljanje ukrepov, ki pri obravnavi intimnopartnerskega nasilja podpirajo specifična področja socialnega dela, skupaj z uporabnikom storitev. Pomoč mednarodne skupnosti je bila večinoma usmerjena v policijsko smer in vladavino prava, medtem ko je bilo socialno delo na stranskem tiru. Medtem ko se za usposabljanja pripadnikov kosovske policije namenja nekaj proračuna, so bili socialni delavci iz Programa zoper intimnopartnersko nasilje in Akcijskega načrta (2011–2014) popolnoma izvzeti (Farnsworth, Qosaj Mustafa, Ekonomi, Shima in Dauti Kadriu, 2012). Ravno izobraževanje in nenehno usposabljanje v vseh ključnih institucijah, kot so policija, CSD in sodna veja oblasti, lahko vodita k učinkovitejši obravnavi intimnopartnerskega nasilja. Kakovost izvajanja socialnega dela se kaže tudi v šibkem vplivu samega poklica na družbo kot tudi v njegovem šibkem razvoju in metodah dela, za katere pa se zdi, da so ostale daleč za časom. S kvalitativno raziskavo smo poskušali ugotoviti, kako je bil na Kosovu sprejet zaščitni ukrep prepovedi približevanja žrtvi intimnopartnerskega nasilja in kakšna je oblika njegove implementacije. Pri tem smo upoštevali, da je celotno administrativno oblast po ukrepanju Organizacije združenih narodov na novo vzpostavila mednarodna skupnost. S tem v zvezi nas je zanimal institucionalni pristop k obravnavi intimnopartnerskega nasilja, sodelovanje med institucijami in vpliv nevladnih organizacij na proces oblikovanja zakonodaje. Uporabili smo mešano metodo pridobivanja podatkov, saj so bile na Kosovu izvedene številne kvantitativne raziskave s področja intimnopartnerskega nasilja, tako da smo lahko uporabili tudi sekundarno gradivo. S kvalitativno metodologijo smo raziskovali težko dostopno populacijo ljudi, zaposlenih v kosovskih institucijah in mednarodnih organizacijah, ki se ukvarjajo s tematiko obravnave intimnopartnerskega nasilja. Najprej smo izvedli fokusno skupino z osebami, zaposlenimi v kosovskih institucijah, kjer smo postavili temelje za nadaljnje raziskovanje. Nadalje smo intervjuvali 34 oseb, zaposlenih v kosovskih institucijah, mednarodnih organizacijah, delujočih na Kosovu, ter osebe v nevladnem sektorju. Z rezultati smo izvedli še eno fokusno skupino z etnično manjšino ter skupinski intervju s socialnimi delavci, ki se ukvarjajo s tematiko obravnave nasilja. Raziskava je pokazala, da je predmet obravnave intimnopartnerskega nasilja in z njim povezanega zaščitnega ukrepa prepovedi približevanja na Kosovu zelo kompleksen in prepleten s številnimi dejavniki, ki onemogočajo njegovo implementacijo – stigma, ekonomska odvisnost žrtev od povzročitelja, močna prisotnost hegemonije in patriarhata ter šibko sodelovanje tako med kosovskimi institucijami kot mednarodno skupnostjo, ki je na Kosovu prisotna že več kot 20 let. Mednarodna skupnost je imela pri sprejetju zakonodaje velik vpliv, vseeno pa primeri najboljših praks iz različnih držav, predvsem tistih, kjer so izpolnjeni pogoji za njeno učinkovito implementacijo, še zdaleč niso skladni s kosovskim kulturološkim in družbenim konceptom bivanja, ki temelji na patriarhalni ureditvi in moški dominaciji. S tem se maje tudi zaupanje ljudi, predvsem pa žrtev nasilja, v delovanje institucij, kjer ključne pozicije pripadajo moškim, ti pa zaradi solidariziranja s povzročitelji sprejemajo tvegane ukrepe, tudi takšne, ki žrtev življenjsko ogrozijo, namesto da bi jo zaščitili. Zakonodaja s področja intimnopartnerskega nasilja se nenehno spreminja. V povojnem času so bili na Kosovu sprejeti ključni mednarodni akti – Resolucija 1325 (S/RES/1325, 2000) in Istanbulska konvencija, ki sta tudi zaradi aktivnosti nevladnih organizacij bistveno vplivali na večjo aktivnost mednarodne skupnosti in kosovskih institucij pri obravnavi intimnopartnerskega nasilja. Kosovo je šele leta 2019, skoraj dvajset let po sprejemu prvih zaščitnih ukrepov za zaščito žrtve nasilja, v kazenski zakonik uvedlo poseben člen o intimnopartnerskem na silju, s čimer se je odpravilo razmejitev zasebnega in kazenskega postopka ter omogočilo večjo odgovornost in vključenost institucij v postopek obravnave nasilja. S tem ukrepom se je obenem zmanjšala vloga žrtve nasilja, saj ni več edina odgovorna za postopek obravnave nasilja in sprejetje zaščitnega ukrepa prepovedi približevanja. 20 let po vojni na Kosovu so sicer vidni pozitivni premiki proti kakovostnejši obravnavi intimnopartnerskega nasilja, vendar nizko število zaščitnih ukrepov, med katere sodi ukrep prepovedi približevanja, nakazujejo na še vedno šibko delovanje in sodelovanje ključnih institucij pri obravnavi intimnopartnerskega nasilja. Nasprotno od šibke institucionalne obravnave intimnopartnerskega nasilja se Kosovo z vsakim letom, če ne celo dnem kaže v svoji moderni in napredni podobi, o čemer sem se prepričal na lastne oči. K temu je poleg mednarodne prisotnosti in njene pomoči zagotovo pomagal nagel razvoj in dostop digitalizacije v vsakdanje življenje Kosovcev. Težnja Kosova po članstvu v Evropski uniji ga postavlja pred velike izzive, a kot kaže, ima Kosovo s to željo jasen namen in cilj. Opazna je visoka stopnja izobraževanja mladih, predvsem žensk, vendar stopnja zaposlitve še vedno ni na zadovoljivi ravni, še več, nezaposlenost je na Kosovu v primerjavi z državami v Evropski uniji najnižja. Pravni okvir na splošno zagotavlja varstvo človekovih in temeljnih pravic v skladu z evropskimi standardi. Kosovo je pokazalo zavezanost k odpravljanju neenakosti med spoloma. Napredek je opazen tudi na področju politične stabilnosti, zunanje politike, dobrih sosedskih odnosov in regionalnega sodelovanja, v pravosodju, boju proti organiziranemu kriminalu in korupciji, reformi javne uprave, obvladovanju migracij in ekonomskem razvoju (Poročilo Evropske komisije, oktober 2022). Disertacija kritično predstavi institucionalne ukrepe pri obravnavi intimnopartnerskega nasilja, vsekakor pa je treba pri tem izpostaviti, da se Kosovo od konca vojne vsakodnevno in hitro razvija. Država vidi in gradi svojo prihodnost s priključitvijo Evropski uniji in v skladu z njenimi vrednotami. S tem nakazuje tudi motiviranost za družbene in kulturne spremembe, ki bodo pogoj za njeno priključitev EU.
    Vrsta gradiva - disertacija ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : [B. Popović], 2023
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 152611075

    Povezava(-e):

    http://www.nbn.si/URN:NBN:SI:FSD:DOC-DIS_POPOVI
    Repozitorij Univerze v Ljubljani – RUL

Rezervirajte gradivo na želenem mestu prevzema.

Mesto prevzema Status gradiva Rezervacija
Časopisna čitalnica
prosto - za čitalnico
Velika čitalnica
prosto - za čitalnico
Signatura – lokacija, inventarna št. ... Status izvoda
GS II 0000749269 glavno skladišče GS II 749269 glavno skladišče prosto - za čitalnico
loading ...
loading ...
loading ...

Vnos na polico