NUK - logo
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana (NUK)
Naročanje gradiva za izposojo na dom
Naročanje gradiva za izposojo v čitalnice
Naročanje kopij člankov
Urnik dostave gradiva z oznako DS v signaturi
  • Analiza, klasifikacija in vzroki napak rojenih govorcev slovenščine pri učenju ruščine : doktorska disertacija
    Frank, Meta
    Metodika poučevanja ruskega jezika kot tujega jezika je samostojna pedagoška znanost, ki se ukvarja z raziskovanjem ciljev, vsebin, metod in sredstev, z oblikami učenja ruščine, zakonitostmi ... poučevanja, spoznavanjem ruske kulture ter drugimi posebnostmi izobraževanja in vzgoje posameznika (Šibko 2014, Leont'ev 1990). V ruski strokovni literaturi se uporablja izključno pojem metodika (in ne didaktika, kot je to značilno za zahodne oz. anglosaksonske teorije), zato smo ga uporabljali tudi v disertaciji. Začetki metodike poučevanja ruščine kot tujega jezika segajo v 18. stoletje, njen razvoj pa zaznamujejo različne metode: slovničnoprevajalna, direktna, zavestno-kontrastivna, kombinirana, zavestno-praktična, avdiovizualna, avdiolingvalna, programirano učenje, intenzivne metode, komunikacijski pristopi, zavestna nacionalno usmerjena metoda, produktivni inovacijski pristopi, računalniška lingvodidaktika idr. Nekatere od naštetih metod so značilne zgolj za metodiko ruščine kot tujega jezika in jih zahodne didaktike ne poznajo. Številne metode ter teorije učenja in poučevanja tujih jezikov so skozi zgodovino napake obravnavale različno. V doktorski disertaciji smo slovenskemu bralcu želeli predstaviti glavne teorije o poučevanju ruščine kot tujega jezika. Z metodo deskripcije in analizo relevantne literature smo najprej poskusili odgovoriti na vprašanje, kako je pojem napake definiran v metodiki poučevanja ruščine kot tujega jezika. V metodiki poučevanja ruščine kot tujega jezika se je uveljavil psiholingvistični pogled na napake (Vigotski, Ščerba, Leontjev). Učenje je v luči psiholingvistike razumljeno kot dejavnost, ki je sestavljena iz posameznih dejanj (navad) in operacij (veščin). Cilj učenja tujega jezika je avtomatizirana in nezavedna raba govornih dejanj. Psiholingvistična teorija ostro ločuje med usvajanjem maternega jezika in učenjem tujega jezika. Pri učenju tujega jezika je potrebno upoštevati izhodiščni (materni) jezik učencev. Nepravilne izjave učencev so dokaz, da navade še niso avtomatizirane, kar pomeni, da mora učenec svoje znanje še naprej izpopolnjevati, učitelj pa posredovati za to ustrezne vaje. V skladu z omenjenim psiholingvistične teorije vmesnemu jeziku učencev niso posvečale posebne pozornosti. V zahodnih teorijah je vmesni jezik večinoma razumljen pozitivno in predstavlja manifestacijo psiholoških procesov, ki omogočajo učenje tujega jezika in približevanje k ciljnemu jezikovnemu sistemu. V metodiki poučevanja ruščine kot tujega jezika se zanj uporablja izraz 'tretji sistem' in je obravnavan predvsem negativno. Analiza napak je vrsta jezikovne analize, ki se osredotoča na napake. Na podlagi podatkov o napakah lahko učitelj spreminja svoje pristope, gradivo, hitrost podajanja snovi in količino vaj. Ugotavljanje napak, njihova analiza in sistematizacija so nujni koraki pri poučevanju in učenju tujega jezika. Učenec lahko na podlagi analize storjenih napak uvidi primanjkljaje in izboljšuje svoje znanje. Ugotovljene napake je smiselno razvrstiti v določene skupine, ki dajejo možnosti za oblikovanje didaktičnih zaključkov in lahko pripomorejo k učinkovitemu oblikovanju pozitivnih jezikovnih navad in popravljanju napak. Vsaka od predstavljenih napak je lahko učitelju in snovalcu učnih gradiv v pomoč pri oblikovanju kakovostnega in učinkovitega poučevanja ruščine. V metodiki ruščine kot tujega jezika so opisane le tipične napake, značilne za začetno stopnjo, poleg tega takšni opisi ne vključujejo vseh (pogostih) napak, saj ne upoštevajo konkretnega izhodiščnega jezika učencev. Pri analizi napak je pomembno tudi določanje vzrokov zanje. Za učitelje so ugotovljene napake gradnik, na osnovi katerega lahko napovedujejo njihovo pojavljanje na različnih področjih, tudi pri poučevanju slovnice. Pri posredovanju slovničnih vsebin imajo pomembno vlogo tudi učbeniki. Učbeniki morajo glede na zastavljene cilje vsebovati ustrezne razlage ter zadostno število različnih nalog za utrjevanje in preverjanje slovničnega znanja. V doktorski disertaciji smo predvsem želeli ugotoviti, katere jezikovne napake se pojavljajo pri učenju ruščine v slovenskem prostoru in kateri so vzroki za omenjene jezikovne odklone. Poleg tega nas je tudi zanimalo, ali slovnične razlage in z njimi povezane naloge v učbenikih, ki jih uporabljajo študenti, (ustrezno) obravnavajo (opisujejo, razlagajo, preverjajo, utrjujejo) slovnične strukture, pri rabi katerih delajo rojeni govorci slovenščine največ napak. Na podlagi analize jezikovnih napak v zaključnih pisnih izpitih študentov prvostopenjskega dvopredmetnega študijskega programa Rusistika (Filozofska fakulteta v Ljubljani) smo s pomočjo kvantitativne analize ugotovili, katera so tista področja, na katerih študenti storijo največ napak. Ugotovljene napake smo razvrstili v skladu z jezikovnimi ravninami na skladenjske, leksikalne, oblikoslovne, pravopisno-fonološko-fonetične napake ter poiskali vzroke zanje (kvalitativni pristop). Za globlje razumevanje problema jezikovnih napak v procesu učenja ruščine pri študentih, ki so rojeni govorci slovenščine, smo uporabili triangulacijo pristopov (kvalitativna in kvantitativna analiza), virov (odgovori študentov, lektoric, analiza izpitov) ter tehnik (vprašalnik, polstrukturirani intervju, analiza napak). Z analizo napak v izpitih smo ugotovili pogoste jezikovne odklone pri glagolu, zlasti pri rabi glagolov premikanja in glagolskem vidu. Tudi študenti in lektorice so kot najbolj problematične izpostavili glagole premikanja in glagolski vid. Po opravljeni analizi izpitov, vprašalnikov in polstrukturiranih intervjujev smo se posvetili analizi učbeniških gradiv in poskusu razvoja najprimernejših strategij in principov oblikovanja razlag in nalog pri odpravljanju napak na področju glagolskega vida in glagolov premikanja. Pri oblikovanju učbenikov in načrtovanju pouka je potrebno izhajati iz zastavljenih ciljev. Jasno zastavljeni cilji so pomembni pri oblikovanju dejavnosti, nalog ter pri pojasnjevanju določenih slovničnih področij. Pri analizi slovničnih razlag in nalog, povezanih z glagolskim vidom in glagoli premikanja v učbenikih, smo se opirali na SEJO (2011), ruske državne standarde, modularni pristop in Bloomovo taksonomijo. Opisi ciljev učenja so pomembno izhodišče za oblikovanje in načrtovanje dejavnosti v procesu poučevanja in bi morali temeljiti tudi na zmožnostih in strategijah, ki naj jih učenci razvijejo v učnem procesu. Kognitivne strategije so tiste, ki so uporabne pri preprečevanju slovničnih napak na področju glagolskega vida in glagolov premikanja. Kognitivne strategije vključujejo vadbo, sprejemanje in pošiljanje sporočil, analiziranje in sklepanje, oblikovanje struktur za vnos in iznos (Oxford 1990, 2003, 2013). K uspešnejšemu učenju in razumevanju glagolskega vida in glagolov premikanja v ruskem jeziku lahko pripomore podrobnejša funkcionalna primerjava izbranih področij med ruščino in slovenščino, poudarjanje primerov, ki jih v slovenščini ni, natančna določitev obsega glagolov v skladu s komunikacijskimi zahtevami, oblikovanje ustreznih klasifikacij glagolov, upoštevanje pomenov glagolskega vida in glagolov premikanja ter primerjava teh pomenov v slovenščini na osnovi konkretnih primerov, upoštevanje prenesenih pomenov glagolov ipd. V skladu s predlogom razvoja strategij bi bilo v gradiva, namenjena študentom na fakultetni ravni, ki bodo morebiti bodoči učitelji ruščine ali jezikoslovci z ustreznim metajezikovnim znanjem, smiselno vključiti strukture, pri katerih rojeni govorci slovenščine delajo največ napak (pri tem je lahko v pomoč tudi ta disertacija). Gradiva bi lahko vključevala tudi ugotovitve konkretnih kontrastivnih študij ali njihove navedbe. Študente je potrebno navajati na delo s slovarji in slovnicami, zato bi bile lahko v učbenikih naloge, kot so: iskanje podatkov v slovarjih, delanje izpiskov in povzetkov, utemeljevanje rešitev s pomočjo podatkov iz slovarjev in slovnic ipd. Na takšen način bi študenti pridobivali tudi ustrezno metajezikovno znanje. V višjih letnikih so lahko slovnične razlage obsežnejše in podrobnejše. Pomembno je, da opozarjajo na interferenco s slovenščino. Na podlagi naših izsledkov je vzroke za napake študentov, ki so rojeni govorci slovenščine, treba iskati predvsem v vplivu slovenščine.
    Vrsta gradiva - disertacija ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : [M. Frank], 2021
    Jezik - slovenski, ruski
    COBISS.SI-ID - 67995907

Rezervirajte gradivo na želenem mestu prevzema.

Mesto prevzema Status gradiva Rezervacija
Časopisna čitalnica
prosto - za čitalnico
Velika čitalnica
prosto - za čitalnico
Signatura – lokacija, inventarna št. ... Status izvoda
GS II 0000741569 glavno skladišče GS II 741569 glavno skladišče prosto - za čitalnico
loading ...
loading ...
loading ...

Vnos na polico