NUK - logo
Pedagoška fakulteta, Ljubljana (PEFLJ)
POLETNI DELOVNI ČAS 2024:
1.7. - 30. 8. 2024 ponedeljek - petek od 8.00 do 14.00, razen
29. 7. - 9. 8. 2024 - ko bo knjižnica ZAPRTA zaradi kolektivnega dopusta.
Julija, avgsta in septembra: zaprto ob sobotah.
Hvala za razumevanje.

OBIČAJEN DELOVNI ČAS:
ponedeljek-petek: 7.30-19.00,
sobota: 7.00-14.00

Spletna stran knjižnice

Spletni vodiči

Članom naše knjižnice nudimo izposojo e-knjig v e-knjižnici BIBLOS
  • Stališča učiteljev in učencev 4. in 5. razreda osnovne šole o obravnavi teme samomora pri pouku književnosti [Elektronski vir] = Attitudes of teachers and pupils of grades 4 and 5 of primary school towards the suicide topic in literature lessons : magistrsko delo
    Flerin, Zala
    Samomor je eden izmed glavnih vzrokov smrti med mladostniki, težave v duševnem zdravju pa so med mladimi in otroci vse bolj pogoste. Raziskovalci pri tem opozarjajo na širši pojem samomorilnosti, ki ... vključuje tudi samomorilne misli in poskuse samomora. Pogovor o samomoru je kljub napačnemu prepričanju, da povečuje tveganje, pomemben dejavnik pri preprečevanju impulzivnih dejanj, in ne koristi le tistim, ki se soočajo s samomorilnimi mislimi, temveč je del celovite preventivne strategije. Učitelji imajo pri tem pomembno vlogo, saj lahko z učenci vzpostavljajo odnos in spodbujajo odprt pogovor, s čimer se zmanjša stigma in mlade spodbudi, da o svojih težavah spregovorijo. Mladinska problemska literatura se ukvarja s temami, ki so zahtevnejše, odpira krizne okoliščine, ki so za protagonista pogosto travmatične in močno vplivajo na njegovo življenje. Problemske teme v književnosti pa učiteljem lahko nudijo milejši uvod v pogovor o temah, ki so zahtevnejše in tudi za odrasle včasih neprijetne. Z različnimi metodami lahko učitelj uresničuje cilje pouka književnosti, pomaga zmanjšati stigmo in hkrati učencem nudi priložnost, da spregovorijo o svojih stiskah. V teoretičnem delu sem najprej opisala pojav samomora in samomorilnosti med mladimi in na kakšen način je mogoče samomor preprečiti. Nato sem se posvetila mladinski književnosti, didaktiki mladinske književnosti in pozneje še problemski literaturi. V teh poglavjih sem pisala o značilnostih problemskega romana, problemski temi smrti v otroški in mladinski književnosti ter mladih kot bralcih problemske literature. Za konec sem izbrala tri pravljice, v katerih lahko najdemo temo smrti in samomora, ter opisala nekaj metod, ki bi nam pri pouku književnosti lahko pomagale obravnavati to tematiko. V empiričnem delu sem izvedla kvalitativno raziskavo, s katero sem želela dobiti boljši vpogled v stališča učiteljev in učencev 4. in 5. razreda osnovne šole do obravnave teme samomora pri pouku književnosti. Pri tem sem v ospredje postavila več vidikov, in sicer bralne navade učencev, izkušnje in stališča učencev in učiteljev do obravnave teme samomora pri pouku književnosti, pogostost obravnave problemskih tem pri pouku književnosti, občutek kompetentnosti učiteljev za obravnavo teme samomora ter seznanjenost učiteljev in učencev glede mitov in resnic o samomoru. Z izvedbo intervjujev sem v raziskavo vključila 11 učencev in 5 učiteljev 4. in 5. razreda osnovne šole. Ugotovila sem, da so učenci zelo naklonjeni obravnavi teme samomora ter da jih ta tema zanima, vendar večina nima izkušnje z obravnavo te teme pri pouku. Medtem ko nekateri učitelji problemskih tem pri pouku književnosti ne obravnavajo pogosto, jih drugi v pouk umeščajo namenoma in pouk književnosti izkoristijo za obravnavo tem, ki jih pri drugih predmetih ne morejo. Učitelji so večinoma naklonjeni obravnavi problemskih tem in jih pogosto obravnavajo tudi pri drugih predmetih in razrednih urah. Problemske teme izbirajo glede na problematiko, ki jo zaznajo v razredu ali glede na to, kar se dogaja v okolju, v katerem živijo. Vsekakor pa so učitelji do problemske teme samomora zadržani in je pri pouku navadno ne obravnavajo, niti se za obravnavo teme samomora večinoma ne počutijo kompetentne. Za konec sem preverila tudi seznanjenost učiteljev in učencev z miti in resnicami o samomoru. Odgovori so pokazali, da je seznanjenost tako učiteljev kot učencev razmeroma slaba ter da med učitelji in učenci ne prihaja do bistvenih razlik glede seznanjenosti. To še dodatno nakazuje na to, kako pomembno bi bilo dodatno ozaveščanje o problematiki samomora.
    Vrsta gradiva - magistrsko delo ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - [Z. Flerin], 2024 ; Ljubljana
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 191842307

    Povezava(-e):

    Repozitorij Univerze v Ljubljani – RUL

Vnos na polico