NUK - logo
Miklošičeva knjižnica - FPNM, Maribor (PEFMB)
POLETNI ODPIRALNI ČAS:

Miklošičeva knjižnica - FPNM bo od 17. 6. 2024 do 30. 9. 2024 odprta vsak dan od ponedljka do petka od 8.00 do 14.00.

Srečno.
Kolektiv Miklošičeve knjižnice - FPNM
  • Urbanistični razvoj Velenja 1948-2014 : diplomsko delo = Urbanistic development of Velenje between 1948-2014 : graduation thesis
    Grošelj, Pavlina
    V Sloveniji so bila po drugi svetovni vojni zgrajena povsem na novo in na podlagi političnih odločitev tri mesta: Kidričevo, Nova Gorica in Velenje. Bila so modernistično zasnovana, kar jih dela za ... edina takšna mesta pri nas. Velenje je bilo pred odkritjem premoga le majhen trg, kjer so se prebivalci preživljali pretežno z obrtjo. To se je kmalu spremenilo, saj so leta 1875 odkrili prvo nahajališče lignita. Takrat so v Šaleški dolini odprli prvi premogovnik, ki na začetku še ni imel posrednega vpliva na rast, dokler v letih 1948 do 1955 ni prišlo do povečanja izkopa premoga. Nova delovna mesta, ki so nastala zaradi potreb čim večjega izkopa, so v Velenje privabila nove prebivalce iz celotne tedanje Jugoslavije. Premogovnik je tako postal glavni vir zaposlitve takratnih prebivalcev, prav tako pa so v šestdesetih letih odprli nov industrijski obrat Gorenje, ki se je ukvarjal s proizvodnjo gospodinjskih aparatov in zaposloval pretežno žene rudarjev. Množično število priseljencev je kaj kmalu povzročilo stanovanjsko krizo. Pričelo je primanjkovati stanovanj v tedanjih rudarskih kolonijah, kjer je vladal zelo nizek stanovanjski standard. To je oblast spodbudilo, da je pričela razmišljati o urbanistični ureditvi Velenja. Prvi tak načrt je bil Vodilni regulacijski načrt za Velenje in je bil narejen leta 1947, pod okriljem arhitekta Marjana Šorlija, ki pa ni bil sprejet. Leta 1948 je nastal prvi urbanistični načrt, ki ga je zasnoval arhitekt Vilijem Strmecki in je bil le delno upoštevan. Naslednja urbanistična načrta sta nastala izpod rok arhitekta Janeza Trenza, ki ju je izdelal leta 1955 in 1957. Slednji je nato postal vodilni urbanistični načrt vse do leta 1993. Takrat sta mlada arhitekta Nande Korpnik in Edi Vučina izdelala nov načrt, ki je predvideval ureditev Velenja po Trenzovih načelih, ki so se v sedemdesetih in osemdesetih letih porazgubila. Želela sta na novo vzpostaviti modernistično mesto, ki je pričelo stagnirati. Vse do danes se je ohranila prvotna središčna ureditev mestnega trga. Preuredila sta stanovanjski kaos, dogradila nekaj poslopij ter delno spremenila cestni sistem in Velenje odprla širšemu prostoru. Velenje, ki danes velja za "mesto moderne", je šele pred kratkim doživelo spremembo v mestnem središču, saj so zgradili nov sprehajalni predel, imenovan promenada, ki pa ruši zadnji veljavni urbanistični načrt. Razvoj mesta ni več tako hiter kot nekoč. V zadnjih letih so na obrobju mesta zgradili nekaj novogradenj, večinoma pa se obnavljajo stara poslopja, ki jim po potrebi spreminjajo namembnost. Velenje je vrhunec v urbanističnem razvoju doživelo v okviru realizacije načrtov Janeza Trenza v drugi polovici petdesetih let.
    Vrsta gradiva - diplomsko delo ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Maribor : [P. Grošelj], 2014
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 20847368

    Povezava(-e):

    Digitalna knjižnica Univerze v Mariboru – DKUM

Signatura – lokacija, inventarna št. ... Status izvoda Rezervacija
M DIPL 0000000091 GROŠELJ P. Urbanistični
IN: 320140180 M DIPL 91 GROŠELJ P. Urbanistični
IN: 320140180 		prosto - za čitalnico
loading ...
loading ...
loading ...

Vnos na polico