Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- “Po izročilu naj bi bilo tu pokopališče ajdov, stara vas ali njihove njive. Arheologi so našli nekaj arhitekturnih sledov, košček ...rimske keramike in sledove starih njivskih površin. Ponoči so se tega kraja ob srenjski meji ljudje izogibali, češ ‘da tam rado straši’. Po pripovedi naj bi tu stala kovačija, v kateri naj bi kovač nudil popotnikom prenočišče. Če popotnik ni ustrezal dolžini postelje, ga je kovač »skrajšal« tako, da mu je odsekal ude in jih zakopal za kovačijo. Motiv spominja na grški mit o Prokrustovi postelji, ki je ravno tako popotnike skrajševal in nategoval za dolžino postelje.” (Mitski, 2020, 14)Skulptura: Kamnita postelja je po višini in širini primerljiva z običajno posteljo, je pa od nje krajša. Odtis človeškega telesa, ki ga zaznamo na mehki draperiji, je brez glave in stopal, kar opazovalcu vzbuja neprijeten občutek. Postelja je nekaj mehkega, udobnega, toplega…če je premajhna in kamnita, nam verjetno vzbudi ravno nasprotne občutke. V tem primeru takšne, ki so ravno v skladu z izročilom.Oblikovalka kamnitih skulptur za projekt je Špela Šedivy, Kovačevo posteljo pa so izvedli Urban Mužina, Sibila Leskovec in Darja Osojnik.Skulptura se nahaja na lokaciji Njivice, ob cesti za Artviže.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- “V rodiškem izročilu velja Globoka jama ali Jama v Borštu, podobno kot Cikova, za mesto prehoda na drugi svet. Kot slišimo v ...pripovedi, naj bi tu živel škrat ali zmaj, h kateremu naj bi se ženske zatekale s svojimi težavami. Če je bilo mogoče, jim je škrat pomagal z nasvetom, v nasprotnem primeru pa jih je povabil k njemu v jamo in jih nato »ponesel v nebesa«, z drugimi besedami ženske so naredile samomor v jami.” (Mitski 2020, 24)Skulptura: “Ozek, pokončen kos apnenca je oblikovan v odžagano hrastovo deblo z vejo. Na vejo je obešena ruta. Odžagano deblo simbolizira konec življenja, ruta pa namiguje na to, da je na tem mestu nekdo bil, nekaj pustil … Mehkoba obešene rute je v nasprotju z grobim »lubjem« na površini »debla«. Oboje skupaj je prikrita, a močna interpretacija izročila o samomorih žensk v Globoki jami.” (Mitski 2020, 55)Oblikovalka kamnitih skulptur za projekt je Špela Šedivy, soavtorica pri skulpturi Drevo z ruto je Marija Romih.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- “Križen drev (na nekaterih kartah tudi Križni drev ali Križandrev) leži na slemenu, ki povezuje Ajdovščino in Artviže. Ob sami poti ...najdemo tudi stari mejnik, ki je označeval tromejo med občinami Rodik, Artviže in Podgrad pri Vremah. Po slemenu poteka cesta, severo od nje pa na koti 797 leži obsežna kamnita groblja, ki v sebi skriva ostanke manjše utrdbe. Domačini so ta kraj seveda poznali, zato je našel svoje mesto tudi v ustnem izročilu.” (Medeot idr., 2021, 139)Tu čez naj bi šla ena najstarejših pogrebnih poti, pod kupom kamenja pa naj bi kača čuvala zaklad. Križen drev je veljal za strašljiv kraj. Tu naj bi strašilo Krvavo stegno.Skulptura: “Velika kamnita noga je izdelana iz treh kosov peščenjaka. Vsak kos se (na strani, kjer se oblika nadaljuje v drugi kos) zaključuje z eno oz. dvema naravno lomljenima ploskvama. Ogromna kosmata pošast (Krvavo stegno) se po izročilu iz odpadlih kosov sestavi nazaj v celoto. ‘Razbito’ stegno/noga bo edini izdelani del telesa tega velikana na lokaciji. Noga se je zdela kot logična izbira okončine za to lokacijo – stegno je del noge, nogi in roki sta iz obešenca posebej padli po tleh … Dejstvo, da na lokaciji ne bo drugih izdelanih delov telesa, pušča odprto pot obiskovalčevi domišljiji – kje so ostali deli telesa, kdaj se bo sestavilo Krvavo stegno, kakšno in kako veliko je Krvavo stegno glede na podano kamnito nogo, …” (Mitski, 2020, 51)Oblikovalka kamnitih skulptur za projekt je Špela Šedivy. Stopalo sta izdelala Andraž Švara in Špela Šedivy, koleno Rok Verstovšek Tanšek, Jaka Modic in Špela Šedivy pa stegno.Skulptura se nahaja na lokaciji Križen drev, ob cesti za Artviže, ob kamnitem mejniku.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- “Zahodni del parka, ki se nahaja na apnenčasti podlagi, pa sestavljajo kraške jame in doline, na katere se veže bogato izročilo o ...domovanju škratov, zmajev oziroma točkah vstopa v onostranstvo, torej smrti ali drugačni percepciji časa (Globoka jama, Cikova jama, Fukova jama).” (Mitska, 2021)»Nadnaravni« potek časa, ki je značilnost onostranstva in ki ga ljudje izkusijo v jamah, priča o prehodu v drugo dimenzijo. Pogosto v jamah živijo liminalna bitja, ki se gibljejo med svetom živih in mrtvih. Prav o tem pripoveduje rodiška »pravca«.Oblikovalka kamnitih skulptur za projekt je Špela Šedivy, skulpturo Jama na lokaciji Cikova jama v Lesnjacu je izdelala Špela Šedivy.Skulptura: Cikova jama je prostor, kjer čas poteka na drugačen, nadnaraven način. V zgornjem delu pokončnega apnenčastega kadra je izklesana »jama« – odprtina s kapniki. Za pogled v jamo imamo dve možnosti – z ene strani stebra je velika odprtina, ki omogoča direkten pogled na »jamo«. »Jama« se proti nasprotni ploskvi osnovnega kvadra oža. Konča se v majhni luknji, ki nam z drugega konca ponuja drugačen pogled.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- “Po enem izročilu naj bi na tem mestu volk raztrgal kobilo, od katere je ostala le njena lobanja, po drugem naj bi tu stal kol s ...konjsko lobanjo, okrog katere naj bi plesale čarovnice.” (Mitski, 2020, 12)Skulptura: “Spiralna postavitev sedmih kosov peščenjaka obiskovalca vodi od obstoječe apnenčaste majhne skale v krajini (tujek na flišnatem področju) do kamnitega zaklada. Najprej se soočimo s kamnito konjsko lobanjo, ki strmi proti nam, potem se premikamo naprej, če uspemo priti mimo ‘čarovnic’ (rok, ki grabijo in trgajo), prispemo do zaklada, ki kuka iz tal.” (Leskovec, 2020)Oblikovalka kamnitih skulptur za projekt je Špela Šedivy, soavtorici skulptur Kobilja glava, Roke čarovnic in Zaklad sta Sibila Leskovec in Iva Vita Hostnik. Lobanjo je izdelala Iva Vita Hostnik, roke Sibila Leskovec, zaklad pa Špela Šedivy.Skulpture se nahajajo na lokaciji Kobilja glava, ob cesti za Artviže.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- “Gre za eno najbolj enigmatičnih mest na Rodiškem. Kobilja glava leži prav na tromeji med katastrskimi občinami Rodik, Podgrad in ...Dane. Za to, zakaj se tako imenuje, je več razlag. Ena od njih je, da naj bi se tam na pašniku pasla kobila, ki jo je pojedel volk in je ostala le lobanja. Druga je, da naj bi bila konjska lobanja nataknjena na kol in so okoli nje plesale štrige, čarovnice ali na kresno noč ženske s konjsko masko na glavi. V izročilu, ki je predstavljeno v okviru Mitskega parka, čarovnice razstrgajo vedamca, človeka z nadnaravnimi lastnostmi, ker se je želel polastiti zaklada. Ta naj bi bil zakopan pod kamnom, mejnikom. Na ledini Kobilja glava je v resnici tuj kos kamna, tu so tla namreč flišnata, kamen pa je apnenčast.” (Leskovec, 2020)Skulptura: “Četrti kip, ki sem ga izdelovala, je drugi kip z upodovljenima dvema rokama, ki draperijo vlečeta navzdol. Je drugi kip v nizu, postavljen za konjsko lobanjo. /…/Skice, ki sem jih naredila, sem preslikala na površino in začela izdelvoati geometrično shemo oblike roke. Kot prej sem osnovne oblike rok oblikovala s kotno brusilko z diamantnim diskom. Kjer mi ni uspelo odrezati kosa, sem ga odbila z odbijačem in macolico. Organsko obliko sem izdelala s pnevmatsko pištolo in orodji za klesanje (špica, zobato dleto, različnimi ravnimi dleti in zaobljenimi dleti). Somentorica Špela Šedivy je za konec odrezala še spodnjo ravno, naležno ploskev.” (Leskovec, 2020)Oblikovalka kamnitih skulptur za projekt je Špela Šedivy, soavtorici skulptur Kobilja glava, Roke čarovnic in Zaklad sta Sibila Leskovec in Iva Vita Hostnik. Lobanjo je izdelala Iva Vita Hostnik, roke Sibila Leskovec, zaklad pa Špela Šedivy.Skulpture se nahajajo na lokaciji Kobilja glava, ob cesti za Artviže. - All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Utrjena naselbina je na vrhu osamelega hriba Luza, na ravnici Ajdovščina.“Ugotovljeno je bilo, da je na vrhu Ajdovščine (804 m) ...stalo dobro utrjeno naselje, ki je sicer nastalo v železni dobi, a je bilo neprekinjeno poseljeno tudi skozi celotno rimsko obdobje, vse do pozne antike. Na 3,8 ha veliki ravnici znotraj obzidja najdemo ostanke približno tridesetih objektov. Večinoma je šlo za bivališča, najdemo pa tudi obrtne delavnice, kot je /…/ kovačija. Ocenjuje se, da je imelo naselje približno 500 prebivalcev. V bližini najvišje točke gradišča so vidni tudi ostanki velike stavbe z apsido, za katero se je sprva domnevalo, da gre za cerkev.” (Medeot idr., 2021, 136)Izročilo govori o prazgodovinskih prebivalcih ajdih, ki so opisani kot velikani. Na napisnem kamnu iz 1. st. našega štetja pa izhaja, da so na Ajdovščini živeli Rundikti.Skulptura: Na začetku naselja /lokacije je postavljen kamnit element z dvignjenim tlorisom nekdanjega naselja z obzidjem (maketa). Na mestu, kjer je včasih bila kovačija, pa dve kamniti nakovali.Oblikovalka vseh kamnitih skulptur za projekt je Špela Šedivy, skulpturo Ajdovščina, ob kateri boste poslušali zgodbo o ajdih in zakladu, sta izvedla Marija Romih in Špela Šedivy. Skulptura se nahaja na lokaciji Ajdovščina nad Rodikom, na samem začetku naselja, na hribu Luza. - All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Oblikovalka vseh kamnitih skulptur za projekt je Špela Šedivy, skulpturi sta izvedla Marija Romih in Špela Šedivy. Skulpturi se ...nahajata na lokaciji Ajdovščina nad Rodikom, na mestu, kjer je nekoč bila kovačija, na hribu Luza.Fotografija: Sergio Sergaš.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- “Čuk je 756 m visoka vzpetina, ki spada v širše spomeniško zaščiteno območje Ajdovščine. Ta hrib je zaradi nenavadne naravne ...posebnosti že od nekdaj zavit v tančico skrivnosti. Na njem namreč najdemo majhno jezerce, okoli katerega so se spletle številne legende.” (Medeot idr., 2021, 133)V jezeru je živel kačon lintver. Lintverja naj bi po zapisih iz 19. st. izganjali s krščanskimi obredi kot vraga, ki iz notranjosti gore grozi s poplavami in nevihtami. Kača, ki je bila v predkrščanskih mitologijah močan ambivalentni kultni simbol, povezan z življenjem in smrtjo, je v krščanstvu postala arhetip hudiča, vsega zlega in poganskega. Demonsko bitje z vrha Čuka morda spominja tudi na slovanskega gromovnika Peruna, ki z vrha gore ustvarja grom in blisk. Rodičani so se kraja izogibali. Prav če govorijo tako o lintverju kot o hudiču.Skulptura: Telo velike gladke kače se vije po grobo odbiti površini-skali. Izginja v tleh in se pojavlja na površini – lintver maši luknje. Izdelan je iz dveh kosov peščenjaka. Kosa sta postavljena tako, da imata med seboj nekaj praznega prostora. S tem obiskovalcu puščamo prostor za domišljijo-velikost, dolžina lintverja ni definirana. Glava lintverja ni vidna, saj bi to po izročilu predstavljalo nevarnost za gledalca (lahko bi oslepel).Oblikovalka kamnitih skulptur za projekt je Špela Šedivy, Petra Pika Moze in Katja Juren sta izdelala telo lintverja, Luka Boltar in Špela Šedivy pa rep. - All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana