Rezultat besedotvorja so tvorjene besede, zato je besedotvorje tudi del slovarskega opisa. Pri oblikovanju koncepta Slovarja slovenskega knjižnega jezika so bili izdelani kriteriji za izbor tvorjenih ...besed, s cimer je bilo doseženo, da so slovarske predstavitve prostorsko obvladljive. Besedotvorni opisi slovarju omogočajo predstavitev produktivnih besedotvornih vzorcev in pomenov tudi pri zahtevnejših primerih tvorjenk.
Poimenovanja oseb in njihova slovarska obravnava se razlikujejo glede na to, ali poimenujejo osebe po bioloških ali družbenih funkcijah in dejavnostih. Predstavljena so spolno nezaznamovana ...poimenovanja oseb in tvorjenost spolno specifičnih poimenovanj za ženske osebe, kot jih kaže gradivo v splošnih razlagalnih slovarjih, in sicer v obeh izdajah Slovarja slovenskega knjižnega jezika in v Slovarju novejšega besedja slovenskega jezika.
V prispevku je predstavljena besedotvorna terminologija v slovenističnem jezikoslovju, kot se je oblikovala v izbranih slovenskih besedotvornih obravnavah. Besedotvorne obravnave izhajajo iz ...zgodovinskega jezikoslovja, ki ima v središču obravnave jezikovni razvoj v različnih obdobjih (diahronija). V novejšem času je v slovenistiki v ospredju sinhrona obravnava besedotvorja, pri kateri se dopolnjujeta analitični in sintetični pristop. Posledica različnih težišč obravnav in pristopov so razlike pri opredelitvah in rabi terminov, to pa nam otežuje razumevanje besedotvorja in razpravljanje o tematiki.
Frazeološke neologizme uvrščamo med večbesedne neologizme, zanje pa je značilen znan čas nastanka in sprejetja v slovar. Članek obravnava frazeme v Slovarju novejšega besedja slovenskega jezika (SNB) ...in nemških slovarjih neologizmov. Iskanje v slovenskem slovarju je potekalo tako, da so bila najprej zbrana večbesedna gesla z ekspresivnimi kvalifikatorji, nato pa so bili dodani tudi frazemi brez ekspresivnih kvalifikatorjev. Natančna predstavitev neologizmov v nemških slovarjih omogoča avtomatsko iskanje. Od skupno 2519 neologizmov je večbesednih 134, kar znaša 5,3 % gesel. Spletna orodja omogočajo izbiranje gesel po različnih kriterijih, pri čemer je za frazeme pomemben kriterij idiomatičnost, po katerem ločujemo popolna, delna in neidiomatična slovarska gesla. Raziskovanje frazeoloških neologizmov je v slovenskem jezikoslovju novo znanstveno področje. Analiza nemškega gradiva kaže, da je pri raziskovanju smiselna širša opredelitev frazeologije brez izločanja (idiomatičnih) terminoloških večbesednih leksemov. Poseben izziv pri raziskovanju frazeoloških neologizmov je zbiranje gradiva. Za boljšo uporabnost slovenskih slovarjev neologizmov bi bilo smiselno bolj natančno označevanje gesel tudi s stališča zgradbe in idiomatičnosti. To bi omogočalo boljšo uporabo gradiva za raziskovanje različnih vrst neologizmov in pridobivanje informacij o leksikalnih spremembah.
Slovaropisna obravnava novejše leksike Stumberger, Saska
Slovenski jezik (Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Znanstvenoraziskovalni center),
2015, Letnik:
10
Journal Article
Recenzirano
The article presents the way that new lexis is handled in Slovenian and German general and specialized dictionaries of new lexis. In general dictionaries new lexis has no special time qualifiers and ...is not labelled with any special time qualifiers for different kinds of new lexis. Specialized dictionaries of new lexis are limited in time to a short period. They are designed as a supplement to the existing dictionaries or a more thorough description of lexis of a certain period. In this case, in comparison to general dictionaries, specialized dictionaries contain additional information about the emergence of new words, appearance in different material sources and variants of use.
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani in Komisija za slovenski jezik v javnosti pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti sta v torek, 23. oktobra 2018, organizirali okroglo mizo »Jezik in ...spol«, ki je potekala na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Izhodišče razprave je bil sklep Senata Filozofske fakultete o izmenični rabi moške in ženske slovnične oblike za vse spole v pravilnikih Filozofske fakultete, s sogovornicami in sogovorniki pa sta organizatorja želela razpravo razširiti na vprašanja, kakšne možnosti ponuja slovenski jezik za uporabo spolno občutljivega jezika in kako v slovenskem jeziku zagotavljati vključujoč jezik v različnih družbenih situacijah. Objavljamo zapis je po posnetku dogodka, ki je na voljo na YouTubu.
Slovaropisna obravnava novejše leksike Saška Štumberger
Slovenski jezik (Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Znanstvenoraziskovalni center),
03/2019, Letnik:
10
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
V članku so predstavljene slovaropisne obravnave novejše leksike v slovenskih in nemških splošnih slovarjih in v posebnih slovarjih novejše leksike. V splošnih slovarjih je novejša leksika ...obravnavana brez posebnih časovnih kvalifikatorjev ali označena s posebnimi časovnimi kvalifikatorji za različne vrste novejše leksike. Posebni slovarji novejše leksike so časovno omejeni na krajše obdobje, nastajajo pa kot dopolnilo obstoječih slovarjev ali bolj natančni opisi leksike določenega obdobja. V tem primeru posebni slovarji novejše leksike v primerjavi s splošnimi slovarji vsebujejo dodatne informacije o nastanku novejših enot, pojavitvah v različnih gradivnih virih in variantnosti rabe.
The article presents the criteria for defining newer lexicon and the previous terminological usage in Slovene linguistics. Since the topic of treatment of newer lexicon is fairly new in Slovenia, ...Slovene usage of terminology is inconsistent and various terms and definitions for newer lexicon can be found. The most common terms are neologizem, novota, novejsi leksem and novejsa beseda for an individual lexical unit and novejse besedje and novejsa leksika for a collection of lexemes. Adapted from the source document
V clanku je leksikoloska opredelitev novejse leksike zasnovala sirse, kar se kaze ze v terminologiji. Drugace kot v angleski literaturi za novejse enote z izjemo prevodov in citatov vedno rabim ...termina leksem in leksika, ki ju razumem kot rezultat leksikalizacije (uslovarjenja) (Vidovic Muha 2000: 150), pri cerner je »leksem kot poimenovalna enota jezika po zgradbi lahko beseda ali stalna besedna zveza« (prav tarn: 24). Termin leksem je torej s stalisca zgradbe poimenovalne enote sirsi kot beseda, saj zajema tudi stalne besedne zveze, s stalisca leksikalizacije (uslovarjenja) pa ozji, kajti predvideva vkljucitev v jezikovni sistem in iz obravnave izloca okazionalizme.1 Pri opredelitvi termina leksem tako upostevam definicijo T. Kane (2012: 9-15): abstraktna enota sistema jezika, ki je v besedilu realizirana kot leks; samostojna enota, ki ji v povedi/besedilu lahko zamenjamo mesto (za predloge in veznike velja to le omejeno); nelocljiva in stabilna enota izraza in pomena; sestavljen iz ene ali vec besed (frazeologija), pri pregibnih besednih vrstah zastopan v celotnih paradigmah; kot lema (vnos v slovar) obravnavan v slovarjih. Poleg govorcev lahko na vprasanje casovnem vidiku novejse leksike odgovorimo tudi s stalisca slovarjev novejse leksike, ki se »ponavadi omejujejo na casovno zelo strogo definirana obdobja« (prav tam: 62). Nemski slovar novejse leksike (Dieter Herberg idr. 2004) se omejuje na 90. leta 20. stoletja, na krajsi obdobji (1985-1995 in 1996- 2002) se omejujeta tudi ceska slovarja (Martincová 1998 in 2004), nekoliko daljse obdobje 20 let pa zajema Slovar novejsega besedja slovenskega jezika, ki je nastal »v smislu dopolnitve Slovarja slovenskega knjiznega jezika«. (Glozancev, Kostanjevec 2006: 89). Ker je cas nastanka novejsega leksema relativna kategorija, ki je odvisna od govorca ali avtorja slovarja novejse leksike, je definicijo po casovnem vidiku smiselno zasnovati sirse: »Neologizme obravnavam kot lekseme, katerih cas nastanka je znan in ki jih je vecina ljudi jezikovne skupnosti v tem casu sicer sprejela, jih pa se vedno dojema kot nove« (Schippan 2002: 244). Termin novejse besedje najdemo v clankih, ki obravnavajo nacrtovani Slovar novejsega besedja slovenskega knjiznega jezika12 (npr. Bokal idr. 2003, Holz 2003, Glozancev, Kostanjevec 2006 itd.), in v Slovarju novejsega besedja slovenskega jezika (2012, 2013). Casovno se »novejse« nanasa na cas po izidu Slovarja slovenskega knjiznega jezika, termin novejse besedje paje rabljen kot nadpomenka za skupino, ki je »(tvorbeno) nova, torej nov izraz za novo predmetnost (internet, internetomanija, blog, evro, klonirati, ekotrznica, klementina)« (Glozancev, Kostanjevec 2006: 91)13 in za »novoopomenjen izraz«.14 Odlocitev za rabo termina besedje avtorji clankov, ki so izsli ob pripravi novega slovarja, utemeljujejo s tem, da »/g/radivo v splosni kartoteki Instituía za slovenski jezik Frana Ramovsa ZRC SAZU in novo gradivo v splosni kartoteki instituía dokazujeta, da se termin besedje rabi za dolocitev socialnoin funkcijskozvrstne zamejitve leksikalnih enot (primeri zvez iz gradiva - socialna dolocitev: slovensko besedje, narecno besedje, tuje besedje; funkcijskozvrstna dolocitev: strokovno besedje, starinsko besedje). To potrjuje tudi raba izraza v slovenskih slovnicah in drugi strokovni literaturi. Vsi viri dokazujejo, daje leksem besedje mogoce uporabiti v najsirsem kontekstu, tako za popis celotnega leksemskega fonda dolocenega jezika kot tudi za njegove posamezne plasti. Kot tak je primeren tudi za navedbo v naslovih razlagalnih slovarjev, ce ne prihaja do kolizije s kakim drugim dolocilom« (Bokal idr. 2003: 11). O nujnosti, da »/v/ slovenski jezikoslovni literaturi« uvedemo »poimenovalno enoto jezika - leksem kot tudi za zbir leksemov dolocenega jezika - leksiko«, lahko beremo v Slovenskem leksikalnem pomenoslovju ze leta 2000 (prav tam: 17). Posledica nelocevanja obeh terminov sta terminoloski zvezi novejse besedje in novejsa leksika, ki se v slovenskem jezikoslovju rabita kot dvojnici. Termin novejsa leksika najdemo v naslovu znanstvene monografije Novejsa slovenska leksika v povezavi s spletnimi jezikovnimi viri (Glozancev idr. 2009), termin leksika paje primeren zato, ker zajema »celotni slovar jezika, vse poimenovalne moznosti, ki jih zajema - besede, stalne besedne zveze -, torej tiste, ki po govornem dejanju ne razpadejo, kot take so del slovarja, npr. crni bor, in kraticnice - uslovarjene (leksikalizirane) besede, nastale iz krajsane besede ali (stalne) besedne zveze, npr. (pogovorno) faks. ev. eldeese(ovec) ipd.« (Vidovic Muha 1999: 10, op. 4).
PDF
