SPREMNA BESEDA Muha, Ada Vidovic; Zele, Andreja
Slavistična revija,
07/2014, Letnik:
62, Številka:
3
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
I. Obravnava prostora v jeziku se zacenja s studijo Predraga Piperja O prostoru u srpskoj jezickoj slici s\'eta (O prostoru v srbski jezikovni sliki sveta), kjer avtor dopolnjuje svoje dosedanje ...obsime obravnave pomenske kategorije prostora v »sliki sveta«, v tej razpravi predvsem v sodobnem srbskem jeziku. Preucevanje le teh zagotavlja celovitejsi vpogled v opis in razlago strukturiranja prostorskih izrazov ter posebnosti njihovega uresnicevanja. - Ada Vidovic Muha s prispevkom Prostor v leksikalno-morfoloskem segmentu jezika (Antropocentricni vidik) odpira moznost objektivizirane in subjektivizirane jezikovne interpretacije prostora, s cimer se izhodiscni tridimenzionalni koordinatni sistem dopolnjuje s subjektom kot temeljno orientacijsko tocko v prostoru, ubesedeni z imeti in njegovimi pretvorbami. - Prispevek Gasperja Ilca Gramatikalizacija prostorskih clenic v anglescini in slovenscini predstavlja razlicne morfemsko-leksemske moznosti glagolov za izrazanje prostora v slovenscini in anglescini; zastavljen kontrastivni vidik odpira moznosti nadaljnjih interpretacij. - Sirsi, vendar manj eksplicitno izrazen vidik prostorskih razmerij v jeziku predstavljajo clenki kot okoliscinske besede v najsirsem smislu, o cerner pise Andreja Zele v prispevku Clenki tudi kot vnasalniki novih prostorskih razmerij v obstojece sporocilo. Clenki kot besedilna vrsta so funkcijsko zelo zive sestavine jezika vsakdanjega sporazumevanja; izrazajo razmerje do povedanega in do okoliscin govomega polozaja sploh. - Glagolskih pomenov s potencialno prostorsko sestavino se z leksikografskega vidika loteva Polona Gantar v prispevku Prostorska informacija v sten'eno zasnovani slovarski definiciji. - V clanku Aleksandre Derganc Se o glago- lih premikanja v ruscini in slovenscini je zanimiva primerjava med ruskim glagolom noùmu, ki izraza kot dovrsnik zacetnost glagolskega dejanja, v slovenscini pa mu v mnogih kontekstih ustreza nepredponski iti, kar potrjuje opredelitev tega slovenskega glagola kot dvovidskega. In tako se primarnost antropocentricnega pogleda na prostor z glagolov siri na prislove npr. tudi v prispevku Natase Jakop Leksikalizacija prostorskih razmerij v slovenscini : jezikovnopragmaticni vidik. - O ustrezni ali manj ustrezni in o ze ustaljeni ali se neustaljeni casovno-prostorski umestitvi dogodka v sporocilo v prispevku Prostor v porocevalskem skupnem sporocanjskem krogu piseta Monika Kalin Golob in Natasa Logar. - V tematski sklop, vsaj krovno povezan z dejstvom, da vsi prispevki neposredno ali posredno zajemajo tematiko prostora, sodi tudi Izrazanje prostora v slovenski frazeologiji, prispevek, ki ga je napisala Erika Krzisnik; prostorski pomen v frazeoloski enoti je prikazan kot rezultat frazeologizacije, laliko pa tudi kot rezultat sekundarne metaforizacije.
Prispevek obravnava osnovne značilnosti rabe povratnosvojilnega zaimka svoj v slovenščini in ruščini. Opozorjeno je na različne skladenjske kontekste in na vprašanje koreferenčnosti med ...povratnosvojilnim zaimkom in njegovim antecedentom. V obeh jezikih se kaže, da je pojavljanje povratnosvojilnega zaimka v različnih skladenjskih vlogah v veliki meri povezano z različnimi tipi pomenskih rab.
Prispevek predstavlja predloge in predložne zveze, ki v slovenščini lahko uvajajo različna vzročna razmerja; dodana je še kontrastivna obravnava vzročne predložne rabe v ruščini in deloma tudi v ...štokavščini. Predstavljena so merila, po katerih lahko opredelimo različne podvrste vzročnega razmerja. Hkrati je opozorjeno na propozicijsko in medpropozicijsko vrednost določenih predlogov in predložnih zvez.
Conversion in Slovene and other Slavic languages is not merely a marginal phenomenon. It spreads mainly with the borrowing of new lexicon. In so far as the borrowed lexicon remains indeclinable even ...after it has been borrowed, it preserves or extends the syntactic possibilities and therefore the conversion possibilities in the recipient language as well. As a new lexicalization, conversion depends on the possibilities of a shift from one syntactic role to another – and in this regard, it can be complete or incomplete/partial. Examples of complete conversion are bomba film ‘a bomb movie’ (< Film je bomba < bomba < avto bomba – < The movie is the bomb ‘very successful’ < a bomb ‘surprise’ < a car bomb ‘an explosive’), vikend hiša ‘a weekend house’ (hiša kot vikend < Hiša je vikend ‘počitniška’ < hiša vikend < vikend ‘prost konec tedna’ – a house as a weekend house < The house is a weekend ‘vacation’ house < weekend house < weekend ‘the end of the week’), as opposed to vikendhiša ‘a weekendhouse’ (< hiša za vikend ‘a house for the weekend’), and veliko hiš ‘many houses’ (→ veliko govori ‘s/he has many stories to tell’), which are not formed by conversion. An example of incomplete conversion is zakon ‘the law’ (a full conversion would also render usage like *zakon film ‘a law film’, which is not (as yet) attested; the conversation has only gone as far as Film je zakon ‘zelo dober’ < zakon ‘pravilo’ < zakon ‘pravni predpis’ – The movie is the law ‘very good’ < a law ‘a rule’ < a law ‘a legal act’), as opposed to formations not created through conversion, which nevertheless might also feature a noun as the first part of the compound, e.g., golfigrišče ‘golfcourse’ (< igrišče za golf ‘a course for playing golf’, whereas the base *Igrišče je golf. ‘The course is golf.’ is nonsensical). The same holds true for the interjection in horukpoezija ‘oomphpoetry,’ which also was not formed by conversion. Conversion is therefore the final stage in the process of the formation of a new lexeme: degrammaticalization of a particular word form > lexicalization > conversion. What conversion, univerbation, and homonymy have in common in the case of existing vocabulary and its use, is the economy of language in the sense that a particular expression is semantically utilized to its maximum. The expression – syntax – meaning relationship within a given lexeme, along with conversion as a grammatical occurrence, can be presented most thoroughly in a dictionary.
PDF
