Ocena monografije Med jasnostjo in nedoločenostjo: Pravna terminologija v zgodovini, teoriji in praksi. Zbirka Pravna obzorja 54. Uredniki: Mateja Jemec Tomazin, Katja Škrubej, Grega Strban. ...Ljubljana: Lexpera, GV Založba, 2019. 490 strani.
Namen prispevka je na kratko predstaviti in utemeljiti, zakaj je znotraj jezika oz. v našem primera v slovenščini, možna celostná izrazitev referenčnega spola le na poimenovalni ravni, medtem ko ...skladenjska oz. slovnična razmerja v procesu upovedovanja in s ciljem jasnega sporočanja zahtevajo prevlado slovničnega ujemanja, ki lahko ohranja najvišjo možno skladenjskopomensko razločevalnost leksike in s tem tudi jasnost ubesedenega.
Ta članek skuša odgovoriti na vprašanje, kateri besedni vrsti pripisati izraze, pri katerih opažamo del kategorialnih lastnosti medmeta in del kategorialnih lastnosti členka. Izziv je torej ...besednovrstna določitev tistih besed, ki nimajo stavčnočlenskih ustreznikov in jih ni mogoče enoznačno uvrstiti niti med medmete niti med členke.
Prispevek obravnava različno ubesedovanje načina v slovenščini, ruščini in štokavščini: v treh jezikih se način izraža s protistavo med tvornikom in trpnikom. Prav pri ubesedovanju trpnika in njegovi ...možnosti rabe se med omenjenimi jeziki kažejo razlike. Poudarek je na različnih rabah trpniških zgradb v omenjenih jezikih. Trpniške zgradbe so primerjane tudi s tvornimi splošnovršilskimi zgradbami, ki so razširjene v južnoslovanskih jezikih.
Prispevek obravnava temeljna glagola vidne zaznave v slovenščini in ruščini. Konstrastivno so obravnavane rabe glagola vídetí/видеть, ki označuje pretežno statično in nezavedno zaznavo, in ...gledati/смотреть, ki izraža dinamično usmerjeno zaznavo. Jezika se razlikujeta glede različnih skladenjskih možnosti omenjenih glagolov, povezanih s sporočanjskimi perspektivami: ene zgradbe izpostavljajo opazovalca, druge pa zmožnost zaznave predmeta.
The article deals with the position of the subject clause from the point of view of structural systemic parallelism, taking into account transformational possibilities in the relation sentence ...constituent vs. sentence constituent that has a form of a clause. In this context, the author also discusses the specificity of the predicative relationship between the subject and the predicate in a simple sentence.
Prispevek obravnava dve podskupini odvisnikov, ki v slovenski slovnici do sedaj nista bili posebej opredeljeni in opisani, to so vsebinski odvisniki znotraj predmetnih odvisnikov in nepravi oz. ...neudeleženski prislovnodoločilni odvisniki znotraj prislovnodoločilnih odvisnikov.
V prispevku so predstavljene funkcijsko-pomenske lastnosti slovenskih členkov kot posledica sporočanjskih razmerij v besedilu; tu je obravnava omejena na členkovno izražena prostorska razmerja.
Conversion in Slovene and other Slavic languages is not merely a marginal phenomenon. It spreads mainly with the borrowing of new lexicon. In so far as the borrowed lexicon remains indeclinable even ...after it has been borrowed, it preserves or extends the syntactic possibilities and therefore the conversion possibilities in the recipient language as well. As a new lexicalization, conversion depends on the possibilities of a shift from one syntactic role to another – and in this regard, it can be complete or incomplete/partial. Examples of complete conversion are bomba film ‘a bomb movie’ (< Film je bomba < bomba < avto bomba – < The movie is the bomb ‘very successful’ < a bomb ‘surprise’ < a car bomb ‘an explosive’), vikend hiša ‘a weekend house’ (hiša kot vikend < Hiša je vikend ‘počitniška’ < hiša vikend < vikend ‘prost konec tedna’ – a house as a weekend house < The house is a weekend ‘vacation’ house < weekend house < weekend ‘the end of the week’), as opposed to vikendhiša ‘a weekendhouse’ (< hiša za vikend ‘a house for the weekend’), and veliko hiš ‘many houses’ (→ veliko govori ‘s/he has many stories to tell’), which are not formed by conversion. An example of incomplete conversion is zakon ‘the law’ (a full conversion would also render usage like *zakon film ‘a law film’, which is not (as yet) attested; the conversation has only gone as far as Film je zakon ‘zelo dober’ < zakon ‘pravilo’ < zakon ‘pravni predpis’ – The movie is the law ‘very good’ < a law ‘a rule’ < a law ‘a legal act’), as opposed to formations not created through conversion, which nevertheless might also feature a noun as the first part of the compound, e.g., golfigrišče ‘golfcourse’ (< igrišče za golf ‘a course for playing golf’, whereas the base *Igrišče je golf. ‘The course is golf.’ is nonsensical). The same holds true for the interjection in horukpoezija ‘oomphpoetry,’ which also was not formed by conversion. Conversion is therefore the final stage in the process of the formation of a new lexeme: degrammaticalization of a particular word form > lexicalization > conversion. What conversion, univerbation, and homonymy have in common in the case of existing vocabulary and its use, is the economy of language in the sense that a particular expression is semantically utilized to its maximum. The expression – syntax – meaning relationship within a given lexeme, along with conversion as a grammatical occurrence, can be presented most thoroughly in a dictionary