The article critically reflects on Soviet cinema of 'the Thaw' through the female gaze of Larisa Shepitko and Kira Muratova. The image and role of a woman torn between the official discourse (upheld ...by the state ideology) and one created in the intimacy of the home are analysed. Moreover, the article rethinks the role of feminism in the context of Russian thought, created on a specific background as imposed in the communist idea. Unlike in the West, it is based on the essentialist idea of a binary separation of differences between the sexes, which appears schizophrenic under the pressure of the state ideology. We search for these contradictory lapses in the images of the woman as created in the specific female film language of Shepitko's Wings (Krylya, 1966) and Muratova's Brief Encounters (Korotkie vstrechi, 1967) and Long Farewells (Dolgie provody, 1971).
The article critically reflects on Soviet cinema of ‘the Thaw’ through the female gaze of Larisa Shepitko and Kira Muratova. The image and role of a woman torn between the official discourse (upheld ...by the state ideology) and one created in the intimacy of the home are analysed. Moreover, the article rethinks the role of feminism in the context of Russian thought, created on a specific background as imposed in the communist idea. Unlike in the West, it is based on the essentialist idea of a binary separation of differences between the sexes, which appears schizophrenic under the pressure of the state ideology. We search for these contradictory lapses in the images of the woman as created in the specific female film language of Shepitko’s Wings (Krylya, 1966) and Muratova’s Brief Encounters (Korotkie vstrechi, 1967) and Long Farewells (Dolgie provody, 1971).
Pri tem je slovenski prostor in slovensko prostranstvo nekaj posebnega, saj je na sticiscu (ob)robov drugih kulturnih svetov - izhodiscno na prelomu najmanj dveh svetov - (srednje)evropskega in ...balkanskega, na prepisnem obmocju, kjer so se nalozile usedline, ki jih je ustvarjal tok zgodovine. Glede na razlicne »gravitacijske« tendence - usmerjene bolj proti periferiji (npr. pokrajinska oz. regionalna literatura), vecinoma pa bolj proti centru - so tvorili raznobarvne vzorce. (Vedno aktualen) problem periferija - center oz. regionalizem proti centralizmu je ena od osnovnih osi, okoli katere se je v zgodovini vrtelo vprasanje narodnosti. Med Slovenci se je namrec obcutek narodne pripadnosti - skupaj z besedo »Slovenec« - izoblikovalo dokaj pozno - kljub temu, da »Slovenca« prvic omenja ze Primoz Trubar, je namrec pokrajinska oz. regionalna zavest do 20. stoletja igrala vecjo vlogo kot narodna (Cepelevska kot mejno letnico postavi v leto 1918, torej, ko je nastala prva uradna drzavna tvorba Slovencev,2 Drzava SHS (22). Navaja dva tokova, v katerih so se skozi zgodovino Slovencev najbolj izrazito razporejale tendence v oblikovanju narodne zavesti in na katerih so Slovenci utemeljevali pravico do lastne drzave. Na eni strani se je narodna zavest krepila v smeri centralizma skozi Bleiweisovo geslo narodne enotnosti, ki je izhajalo iz soglasja posameznih regij (e???c??o-co??ac?e oz. enotnost-soglasije (13). V trenutku, ko pa se je center vzpostavil - ko so Slovenci ze dobili svojo drzavo -, pa jezicek tehtnice zopet zaniha v drugo smer, proti obrobju; Cepelevska navaja razpravo Emirja Krzicnika, ki poudarja pomen posameznih regij oz. pokrajin, in krepi slovenstvo skozi mnogoglasje posameznih pokrajin (M?o?oo?pa??e-e???c??o oz. mnogoobrazje-enotnost) (13). Dinamicno pulziranje med centrom in periferijo pa je vedno naplavljalo »ostanke« se cez slovenske meje, ki so, predvsem iz ideoloskih razlogov, dolgo casa ostali/ostajajo zabrisani in pozabljeni. Pri tem ciljamo predvsem na predstavitev »migrantske« literature. Oznaka je v narekovajih zato, ker se v tem primeru ne nanasa le na izseljence, politicne emigrante, predvsem iz med- in povojnega obdobja kot npr. Tine Debeljak, Zorko Simcic. Hkrati namrec zelimo s tem izrazom oznaciti tudi sirse ustvarjanje slovenskih izobrazencev v tujini. Cepelevska med drugim razpravlja o danes se kako aktualnem pojavu, ki ga oznacujemo kot beg mozganov. Na Slovenskem je dinamika razvoja »hitela« s kar nekaj prestavami pocasneje (npr. univerzo smo dobili sele l. 1919, posledicno je bilo kulturno zivljenje - izmenjava idej, misli ipd. precej revnejse kot npr. na Dunaju, v Pragi ipd.). Zato so se Slovenci skozi stoletja precej mnozicno obracali cez domace planke in se veckrat uspesno integrirali v tuje kulture. V tem kontekstu avtorica omenja pisan nabor predvsem intelektualcev, ki so v iskanju »boljsega« - znanja, srece, bogastva, zivljenja - stopili »onstran«: tako je ze v srednjem veku znan npr. Herman Slavus3 - eden prvih evropskih ucenjakov, ki je judovsko, arabsko in prek nje grsko kulturo posredoval Zahodu, pri tem pa je njegovo ime na rodni grudi odtavalo v pozabo. Da domaci - slovenski prostor za intelektualce dolgo ni predstavljal najbolj prijaznega okolja se kaze v omenjeni usodi Hermana Slavusa in se mnogih drugih; Cepelevska navede podatek, da je bilo npr. samo na dunajski univerzi kar okoli 40 rektorjev s slovenskimi koreninami ipd., kar je seveda znatno prispevalo k precej pusti intelektualni pokrajini na drugi, soncni strani Alp. Po mnenju Cepelevske je to precej oblikovalo tudi podobo slovenske literarne scene, ki je veckrat z zamudo vstopala v »modne« tokove. Dusece in zatohlo ozracje je po mnenju Cepelevske najbolje opisal Cankar, ki v svojih romanih za »junaka« veckrat postavi intelektualca. Ta je v iskanju boljsega prisiljen v zdomstvo - revscino, tujost v eni izmed sosednjih prestolnic. V Cankarjevih delih pa vidi avtorica se eno znacilno potezo slovenske literature, ki razpira ambivalenten pogled na domovino in razpenja junake v nepotesenem hrepenenju med domom in tujino: Cankar v svoji galeriji likov pesimisticnim junakom (npr. v romanu Tujci) sopostavlja junake z bolj optimisticnim pogledom na domovino - domaca gruda je sinonim za sreco (npr. v romanu Kriz na gori). Avtorica se vseskozi zaveda, da je potrebno gledati skozi vec razlicnih kukal in razsiriti svoj fokus, da bi zares spoznali znacaj in znacilnosti posameznega obdobja. Cepelevska se ne ukvarja samo s predstavitvijo posameznih literarnih del, ampak tudi z njihovo recepcijo v njim sodobnem kulturnem prostoru, tako skozi oci (profesional - nih) kritikov in v odzivu (laicnih) bralcev. V posameznem obdobju je tisti, ki zarisuje norme enkrat bolj sam avtor, drugic pa javnost, recimo kolektivni duh. Cepelevska v tem kontekstu omenja splosne in avtorske koncepte - prvi so univerzalni in so del kulture v najsirsem pomenu besede; drugi pa se rojevajo pod peresi posameznih avtorjev - ti se lahko obdrzijo in se usidrajo v splosno kulturno zavest ter postanejo del kolektivnega spomina naroda ali pa utonejo v pozabo. Izpostavi t. i. potujoce sizeje, ?po???e c??e?? (5), ki so kot arhetipi - del narodne zavesti, kolektivnega spomina. Prenesli so se iz ljudske folklore, se vtkali v vse pore kulture in ostali enako zivi se danes. Cepelevska nam pokaze delovanje potujocih sizejev v obe smeri; »nacionalni mit« se lahko porodi pod rokami posameznega avtorja, ki ga nato javnost posvoji in napravi za svojega, »ljudskega«, kar Cepelevska izrise skozi galerijo Cankarjevih junakov. Iz »druge smeri« pa se je v kolektivno zavest Slovencev zasidral motiv Lepe Vide. Ta je eden najbolj razsirjenih in je s transformacijo iz folklornega v visoko umetnost (npr. Preseren, Jurcic, Cankar, Kranjc, Pahor idr.; pri tem je ta motiv vsakic znova dobil malo drugacno, posamezni dobi primerno/znacilno avro) postal pravi nacionalni mit. Lepa Vida je obraz tragicnega iskanja srece: je hrepenenje - beseda, za katero, kot poudari Cepelevska, v ruskem jeziku ne najdemo prave ustreznice. In prav to je osrednja znacajska poteza »slovenskega«. Kot avtorica navaja po Lotmanu, delujejo taki narodni simboli kot mehanizmi poenotenja kulture, nekaksni spominski kamni kulture sami sebi, ki preprecujejo, da bi njena podoba razpadla na kronoloske plasti - modne in druge muhe ter hkrati predstavljajo nekaksne mejne kamne narodne kulture, ki locuje »nase« od »tujega« (71).
(S)-Rivastigmine (S)-1 was obtained via a four-step synthesis using an asymmetric enzymatic transamination protocol as the key step. An early introduction of the carbamate pharmacophore side chain ...avoided the use of protective group strategies and hence led to a considerable shortcut. This strategy required a novel ω-transaminase from Paracoccus denitrificans, which could transform the highly polar key substrate 3-acetylphenyl ethyl(methyl)carbamate (4) to the corresponding amine (S)-5 in 99% ee and >80% conversion.
Display omitted
Este libro resulta de una inquietud compartida por once colegas activos en ocho países, a ambos lados del Atlántico:mostrar la interconexión múltiple de diversos tópicos de la relación América Latina ...– el Caribe – Europa en una obra editorial de divulgación internacional.El comercio, la ciencia y la técnica posibilitan esta interconexión. De hecho, este conjunto de artículos atinge lo que Horst Pietschmann designacomo «un amplio proyecto, subdividido en distintos proyectos parciales» cuando analiza la historia atlántica. Entre las fuentes que respaldan la amplia temática presentada aparecen analizados documentos de archivo, epistolarios, hemerografía y bibliografía junto a memorias, pinturas, fotografías, genealogías, obras civiles, postales y lápidas de cementerios. El legado de artistas, científicos, comerciantes, diplomáticos, historiadores, viajeros y familias, ha posibilitado esta compilación que, remontando desde finales del siglo XVIII hasta comienzos del siglo XX, ofrece aquí, en simultáneo, tanto la conceptualización del mundo atlántico, la visión civilizadora del desarrollo social y de los efectos económicos de la emancipación americana, como la visión artística de la Ilustración sobre la exótica producción tropical, la dilatada representación del paisaje latinoamericano y los intereses de la expansión europea exhibidos en exposiciones universales. Además, este legado facilitó una relectura de los proyectos globales y agendas personales, familiares y políticas, existentes detrás de expediciones, estudios científicos y empresas mercantiles que fomentaron la transferencia de conocimientos y técnicas, el turismo, la diplomacia y los negocios entre América Latina, el Caribe y Europa. Capa: Detalhe de «Vista de Valparaíso. 1842», Johann Moritz Rugendas. Propiedade da Colección Patricia Phelps de Cisneros. Com cessão de uso para a publicação nesta capa.
La publicación de este volumen se inscribe en el estudio de las dinámicas portuarias atlánticas, bajo el foco de la larga duración, llevado a cabo por la red de investigación nacida en 2012 «La ...Gobernanza de los Puertos Atlánticos (siglos xiv-xxi)». Su contenido gira en torno a la temática de las políticas y estructuras portuarias y, en particular, al análisis sistemático de cuestiones estructurales sobre el gobierno de los puertos atlánticos. Las materias objeto de atención van desde el estatus jurídico de los puertos atlánticos, las políticas portuarias, las obras públicas, las instalaciones portuarias, a la gestión o las políticas económicas, todas ellas convertidas en elementos determinantes para la gobernanza de los puertos. Partiendo de una investigación plural, comparativa y cronológicamente transversal, se propone profundizar en un debate sobre cuestiones fundamentales que afectan a las políticas y estructuras portuarias, con particular incidencia sobre la articulación de los puertos atlánticos de la fachada europea, los puertos africanos y los de América Latina.
Este libro resulta de una inquietud compartida por once colegas activos en ocho países, a ambos lados del Atlántico:mostrar la interconexión múltiple de diversos tópicos de la relación América Latina ...– el Caribe – Europa en una obra editorial de divulgación internacional.El comercio, la ciencia y la técnica posibilitan esta interconexión. De hecho, este conjunto de artículos atinge lo que Horst Pietschmann designacomo «un amplio proyecto, subdividido en distintos proyectos parciales» cuando analiza la historia atlántica. Entre las fuentes que respaldan la amplia temática presentada aparecen analizados documentos de archivo, epistolarios, hemerografía y bibliografía junto a memorias, pinturas, fotografías, genealogías, obras civiles, postales y lápidas de cementerios. El legado de artistas, científicos, comerciantes, diplomáticos, historiadores, viajeros y familias, ha posibilitado esta compilación que, remontando desde finales del siglo XVIII hasta comienzos del siglo XX, ofrece aquí, en simultáneo, tanto la conceptualización del mundo atlántico, la visión civilizadora del desarrollo social y de los efectos económicos de la emancipación americana, como la visión artística de la Ilustración sobre la exótica producción tropical, la dilatada representación del paisaje latinoamericano y los intereses de la expansión europea exhibidos en exposiciones universales. Además, este legado facilitó una relectura de los proyectos globales y agendas personales, familiares y políticas, existentes detrás de expediciones, estudios científicos y empresas mercantiles que fomentaron la transferencia de conocimientos y técnicas, el turismo, la diplomacia y los negocios entre América Latina, el Caribe y Europa. Capa: Detalhe de «Vista de Valparaíso. 1842», Johann Moritz Rugendas. Propiedade da Colección Patricia Phelps de Cisneros. Com cessão de uso para a publicação nesta capa.