Toward concordia: Dialogue and Poetry. – The question whether the governance and autonomy of medieval and early modern cities and the participation of their citizens in communal affairs may gesture ...toward a form of communal self-governance or it is yet another form of the rule of the privileged has re-emerged with new answers in recent scholarship. It was also one of the topics of the lecture series, Urban Governance and Civic Participation in Words and Stone, as part of which Prof. Ferenc Hörcher also gave a talk. Although the following interview is based primarily on Prof. Hörcher’s lecture, the discussion joyfully meandered through a number of other, fascinating topics, like the value of philosophical dialogue vis-a-vis debate, the literary figure of the flaneur, the political ideas of Dante and the philosophical potential of poetry.
Ko sem prenočeval v predmestju Vicenze, sem se domislil nove snovi za pisanje. Naneslo je namreč, da sem po opoldanskem odhodu iz Padove vrata tvojega mesta dosegel, ko se je sonce že nagibalo k ...zahodu. Preudarjal sem, ali naj prenočim tam ali naj nadaljujem pot – kajti mudilo se mi je, hkrati pa mi je zaradi dolžine dneva ostal še dobršen del svetlih ur – in ko sem se tako obotavljal, – glej – kdo bi se mogel skriti pred prijatelji? – si mi s svojim predragim prihodom v družbi imenitnih mož, kakršnih je to drobno mestece rodilo na pretek, odgnal vsak dvom. Kot bi mi z nitjo prijetno pestrega pogovora pričvrstil omahujočega duha, sem kljub misli na odhod ostal in šele ko se je spustila noč, sem zapazil, da je dan spolzel mimo. Kot že mnogokrat poprej sem tudi tistega dne spoznal, da nam nič drugega ne izmika časa tako neopazno kot prav pogovori s prijatelji. Prijatelji so spretni tatovi časa, čeprav nobenega časa – razen tistega, ki ga posvetimo Bogu – ne bi smeli šteti za manj ukradenega, za manj izgubljenega, kot tistega, ki ga preživimo s prijatelji.
How did the notion of civic participation change throughout history, and how were these changes reflected in the foundations of political thought? In what forms of expression did it surface in ...various written and visual media of the Middle Ages and the Early Modern period? These questions will be the focus of the summer university course.
Pismo Sokratu je prvo in naslovno pismo Petrarkove prve zbirke proznih pisem v latinščini z izvirnim naslovom Rerum familiarium libri. Vanjo je vključenih 350 pisem, spisanih med letoma 1325 in 1366. ...Petrarka se jih je odločil povezati v enotno zbirko leta 1345, ko je v knjižnici veronske katedrale odkril korpus Ciceronovih Pisem Atiku. Ta in Senekova Pisma Luciliju so ga vzpodbudila k izdaji podobne zbirke, sprva osnovane kot nabor nasvetov za vsakdanje življenje, premišljeno razsejanih po pismih različnim naslovnikom. Njihova tematika je raznolika, skladno z vsebino pa so raznoliki tudi pisemski naslovniki.
Francesco Petrarca: Zanamstvu Petrarca, Francesco
Keria (Ljubljana.),
02/2018, Letnik:
19, Številka:
2
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Zanamstvu (Posteritati) je nedokončano zadnje pismo v Petrarkovi drugi obsežni pisemski zbirki z naslovom Seniles (1501). Njegova dokončna oblika je nastala ok. leta 1370. Petrarka naj bi ga prvotno ...načrtoval kot neke vrste apologijo, v katero bi vključil tudi avtobiografske podatke, vendar je kasneje načrt spremenil in se usmeril predvsem v objavo življenjepisnih informacij. Oblikovno je pismo sestavljeno iz dveh delov: v prvem Petrarka opisuje statično podobo svojega intelekta, značaja in fizičnega izgleda, v drugem pa v kronološkem zaporedju podaja pripoved o svojem življenju. Tako z navajanjem premišljeno izbranih informacij in uporabo določenih literarnih vzvodov oblikuje svoj avtoportret, kakršnega je želel prenesti v prihodnje rodove. S tem postane začetnik načrtnega samoupodabljanja v pismih, namenjenih objavi, in pomembno vpliva na vso kasnejšo pisemsko produkcijo. Prevod je izdelan po elektronski izdaji, ki jo je pripravil Pasquale Stoppelli, Francesco Petrarca, Opera omnia (Rim: Lexis Progetti Editoriali, 1997).
Članek obravnava literarno ustvarjanje dr. Joža Lovrenčiča (1890–1952), slovenskega pesnika, pisatelja, prevajalca in klasičnega filologa. Prinaša nekatere življenjepisne informacije in na njihovi ...podlagi obravnava zlasti njegovo afiniteto do rimske in grške antike. S tem v zvezi se posveča njegovi mladostni povesti Med Scilo in Karibdo in epski pesnitvi Sholar iz Trente (1939). Še posebej pri slednji je najti vrsto navezav in citatov iz klasičnega sveta, hkrati pa pesnitev na več mestih s slovenščino meša latinske besede ali v latinščino celo povsem preide. Te odlomke je tudi vsebinsko mogoče povezati z literarnim slogom makaronske latinščine.
Petrarcovo pismo Giacomu Colonni je sedmo pismo druge knjige Petrarcove zbirke proznih pisem v latinščini z naslovom Pisma o osebnih zadevah (De rerum familiarium) ali na kratko Familiares. Giacomo ...Colonna je bil četrti sin pomembnega rimskega senatorja in Petrarcovega prvega pokrovitelja Stefana di Colonne Starejšega. Giacomo in Petrarca sta se spoznala v Bologni med študijem prava pri Giovanniju D‘Andrea in postala bližnja prijatelja. Leta 1328 je Giacomo postal škof v Lombezu, kamor je za stalno odpotoval leta 1330, spremljali pa so ga Petrarca, Ludwiga van Kempen in Angelo Tosetti. Potovanje pa je ostalo med Petrarcovimi najljubšimi spomini in se ga pogosto spominja v svojih pismih. Leta 1333 se je Giacomo odpavil v Avignon, da bi obiskal svojega brata, vplivnega kardinala Giovannija Colonno, a je bil nato odpoklican v Rim. Tam se je zadnjič v življenju srečal s Petrarco. Leta 1440 se je preselil nazaj v Lombez in nekaj mesecev zatem umrl. Petrarca globoko žaluje za njim v Fam. 4.13.
Petrarcovo pismo Giacomu Colonni je sedmo pismo druge knjige Petrarcove zbirke proznih pisem v latinščini z naslovom Pisma o osebnih zadevah (De rerum familiarium) ali na kratko Familiares. Giacomo ...Colonna je bil četrti sin pomembnega rimskega senatorja in Petrarcovega prvega pokrovitelja Stefana di Colonne Starejšega. Giacomo in Petrarca sta se spoznala v Bologni med študijem prava pri Giovanniju D‘Andrea in postala bližnja prijatelja. Leta 1328 je Giacomo postal škof v Lombezu, kamor je za stalno odpotoval leta 1330, spremljali pa so ga Petrarca, Ludwiga van Kempen in Angelo Tosetti. Potovanje pa je ostalo med Petrarcovimi najljubšimi spomini in se ga pogosto spominja v svojih pismih. Leta 1333 se je Giacomo odpavil v Avignon, da bi obiskal svojega brata, vplivnega kardinala Giovannija Colonno, a je bil nato odpoklican v Rim. Tam se je zadnjič v življenju srečal s Petrarco. Leta 1440 se je preselil nazaj v Lombez in nekaj mesecev zatem umrl. Petrarca globoko žaluje za njim v Fam. 4.13.
Na otoku ni enotne vere in verovanja se razlikujejo celo znotraj posameznih mest. Nekateri po božje častijo sonce, nekateri luno, nekateri pa še kakšen drug planet. Obstajajo celo ljudje, ki ...poveličujejo človeka, slavnega zaradi njegove kreposti in dostojanstva, in ta zanje ni le eden od bogov, pač pa vrhovno božanstvo. Velika večina – in ti so daleč najrazumnejši – pa ne verjame ničesar od tega, ampak časti neko edino božanstvo, ki je nepoznano, večno, neizmerno, nepojmljivo in zunaj dosega človeškega razuma ter se ne v fizičnem, pač pa v duhovnem smislu razteza po vsem vesolju. Imenujejo ga Oče. Le njemu pripisujejo nastanek, razvoj, napredek, spreminjanje in konec vsega. Božanskih časti tako ne posvečajo nobenemu drugemu božanstvu.
Komedija Paulus je prva ohranjena humanistična komedija. Izraz zaznamuje dramska besedila, ki so začela nastajati v začetku 14. stoletja, njihova produkcija pa je vrhunec dosegla sredi 15. stoletja. ...Napisana so v latinščini, realistično slikajo dogodke iz vsakdanjosti in obravnavajo (pretežno slabe) moralne vrednote v sodobnosti. Snov zajemajo iz sočasnega meščanskega, pogosto univerzitetnega in študentskega okolja, od koder so najpogosteje izhajali tudi avtorji in bralstvo. Kot zgled še vedno služijo motivi klasične, predvsem rimske komedije, vendar pa so ti motivi zgolj osnova, ki jo povezuje povsem izvirno tkivo, vezano na sodoben kontekst. Ta je pogosto bliže novelistični in satirični tradiciji, zaplet in razplet pa izražata jasen moralistični nauk.
PDF
