A great accomplishment has been the digitalization of the Passion and the discovery of its date of origin (Matija Ogrin was the main collaborator on the project). The passion is on the website ...Elektronske in znanstvenokriticne izdaje slovenskega slovstva (Digital and scholarly critical editions of Slovene literature) in a format that corresponds to standards of scholarly electronic publications: a scan, a diplomatic and critical transcriptions of contents with translations of non-Slovene texts, and simultaneous display of all three items. The commentaries provide codicological and paleographic descriptions and the detective work on dating, the time staging began, and further performances (it was written in 1725 and played from 1713 on), though intermittent (1721, 1727, 1728, and 1734), unlike German versions. There are arguments against the 1721 date: if the text appeared and the first performance was in 1721, then the following statements would be meaningless: "the permanent guardian of the procession... is the fraternity," "this time the treasurer was," "the right noble Kosem had until now always given a horse," and "the casket is born by fourteen men, who have always been burghers." Further, folio 2r, dated 1721, is on different paper, in a different handwriting,2 and is not cotemporaneous with the main text; it is recorded in it that the presbytery had given permission for 23 May 1721, while Good Friday had been on 11 March 1721 (May 1721 probably refers to a new legal for the performance). Kristof of Gradec (1713-22) is recorded as the provincial who gives permission for the procession, but in the main text Gotthard (1725-27) is recorded as the provincial. This means that the main text was written after 1725 and bound into the codex of 1730. When did performances begin? Based on letters appended to the codex, we can conclude it was 1713. One of the arguments is that the leader of the procession says in one letter that popular uprisings were in the making and there is talk of war. This probably refers to the Tolmin peasant uprising of 1713, which threatened to spread to the Loka realm. From the fact that different fraternities are named as sponsors, and the codex contains lists of different scenes, etc., we can conclude that this was a long tradition and that the 1725 recording simply fixed the tradition. Letters of invitation indicate annual and not occasional performances. Ogrin refutes the thesis that the Loka passion was the only one in Slovene, and that all other known passions were in German in the following way: Folio 14, in which there is the German-Slovene song "Slavo Kristusu skazimo" (We praise Christ), is older than the central text; it could well have been a fragment of another Slovene passion. Three years later, Ogrin (2011b) found a page inserted among Ferdinand Ljubljanski's homilies, on the margin of which is the note, "Christus gehet dem Garten zu, Vide 4te Vorstellung." Here Ferdinand is speaking of the passion scene where Jesus goes to the Mount of Olives. Since other recorded versions of the passion3 do not mention this scene, it appears that Ferdinand had a passion that we are not familiar with. The passion tradition, then, goes back at least to 17134. Romuald received the passion in 1715 and wrote it down in 1725. Ferdinand Ljubljanski received it next, and it was staged every year, although it was not the only passion in Slovene. Igor Grdina, Marko Kersevan, Saso Jerse, Kos, Sabina Mihelj, Jakob Müller,10 and others addressed these questions at the symposia and elsewhere. There are basically two answers: A group in the sixteenth century was understood as a linguistic group, not as a group with the same past and tradition, and the reverse view. I cite the sociological viewpoint: "A common historical destiny was for them (before the sixteenth century - A.B.) the common destiny of the lands of the German empire in that area (and/or under the Hungarian crown), and the common linguistic and ethnic destiny of the various inhabitants of Carniola, Styria, Carinthia, and Gorizia... Only with the development of linguistic (self)consciousness or identity and ideology did a distinct 'common destiny' of 'Slovenes' ... apart from the destiny of German ... speaking inhabitants appear" (Kersevan in Jeziki, identitete, pripadnosti, 86-88). "Only with the use of a standard language (as the literary language) in institutions do the linguistic similarities and differences that exist become public and are legitimized as a centripetal frame of connection and at the same time centrifugal demarcating" (Kersevan 2006: 19)-that is, only with the appearance of a literary language in the sixteenth century. Grdina agrees in the entry "Slovenci" (Slovenes) in the Enciklopedija Slovenije. Further, "the Protestants' language and publishing work in the sixteenth century certainly did not have national goals, or the goals of identifying and connecting people with the same language by means of a literary language. The main intention was religious (Kersevan in v Jeziki, identitete, pripadnosti: 83). As regards language, I would also like to mention Kersevan's rejection of reductionism, meaning that for the Protestants, Slovene was but a tool for spreading the true faith. They were instead interested in spreading God's word (the Bible) and "at the same time, God's word in yet another language meant multiplying praise for God and hallowing that language," which is why Germans, too, supported Slovene books.
Drugo, ali so in kdaj so lirski subjekt in zenske v Presernovih pesmih resni?ne osebe?5 Misel, da niso, je ze iz Presernovih ?asov. Kidri? (1934/1978: 55) na podlagi pisma ?opovega brata pise: »vsi ...kranjski visokosolci na Dunaju so mislili, da je pe- snikova Lavra imaginarna oseba. ... Akrostih Sonetnega venca ... je torej na vse strani u?inkoval kot bomba«. Neavtobiografske so po Kidri?u (1934/1978: 44-45) npr. saljive romance H?ere svet, U?enec, Dohtar, »da pa je vsaka resna Presernova ljubezenska konfesija vzklila iz misli na neko dolo?eno osebo, o tem ne more biti dvoma.« Sem sodijo Ljubeznjeni soneti, Prva ljubezen, Gazele, Sonetni venec, deset poven?nih sonetov, Julija naj bi bila motiv tudi za Prekop, Neiztrohnjeno srce, Zdra- vilo ljubezni, zensko zvestobo in Ribi?a (Kidri? 1934/1978: 56 -57), po letu 1840 je vsaj tri pesmi napisal eni od sester Podboj (Jerici ali Antoniji), namre? K slovesu, Ukazi, Sila spomina, morda Zgubljeno vero (Kidri? 1934/1978 in Kidri? 1935; Slo- dnjak 1979). »Ali je vplivala na pesnikovo ob?utje samo ena povzro?iteljica ali jih je bilo ve??« Kidri? (1934/1978: 37, 42-46) je za dobo do leta 1833, ki je najpoznejsi mozni Julijin datum, nastel kar nekaj potencialnih Lavr, torej zensk, ki mu ljubezni niso vra?ale (France Preseren je pel le o teh): v ?asovnem zaporedju so to Zalika Dolenc, Kristof birtova Rezika, morda Micika Podboj in Jerica Rotar, od januarja 1832 neka Celov?anka in pa »neznana nam Ljubljan?anka« (tu ni Grad?anke Klunove, saj ga je ta ljubila), Julija in na koncu ena od sester Podboj. Toda v sredis?u presernoslovskega zanimanja je vprasanje, katere pesmi so posve?ene Juliji. (Julija kot najve?ja sloven- ska literarna junakinja ne v Slovenskem biografskem leksikonu, ne v Enciklopediji Slovenije, ne v leksikonu Slovenska knjizevnosta nima svojega gesla.) presernoslovci so npr. o Ljubeznjenih sonetih soglasni, da niso Julijini, nesoglasni pa o Prvi ljube- zni, Strunah, Dohtarju in zlasti o Gazelah, ki so bile objavljene v prilogi Illyrisches Blatt 13. julija 1833, tri mesece po Julijini veliki no?i 1833. Juliji jih pripisujejo zigon 1906, Slodnjak 1951, 1964, 1979 in Paternu 1976, Kidri? pa neki neugotovljivi go- spodi?ni. Za mit o Juliji pa je zazeleno, kot o zigonovih in Puntarjevih prizadevanjih zajedljivo re?e Kidri? (1934/1978: 37, 48), da bi ?im ve? najboljsih pesmi veljalo njej. Odgovor je odvisen od tega, kdaj je kaka pesem nastala oz. bila zasnovana in kdaj se je Preseren zaljubil v Julijo. ?e so bile Gazele zasnovane leta 1832, Preseren pa se je v Julijo zaljubil 1833, potem niso Julijine. Po neavtobiografski razlagi se na velikono?ni 6. april ni zgodilo ni?,6 preseren se je zaljubil ze 1831, letnica 1833 je namig na datum, ko se je zaljubil Petrarka. paTernu (1976: 122, 131) petrarkizem definira tako: »tri temeljne to?ke petrarkisti?ne lirike so zenska ?iste in vzvisene lepote, temeljni odnos do nje je ?as?enje in obozevanje, toda njegova ljubezen ostane neuslisana in nesre?na«; k petrarkizmu sodi se dolo?eno izrazje,7 sama sonetna oblika in do neke mere izmisljena ?ustva (radikalna oblika tega stalis?a je, da Preseren Julije ni resni?no ljubil, ampak si jo je izbral za petrar- kisti?ne potrebe).8 Na te re?i je pomislil ze levstiK (1859/1956: 228): »S Petrarkom se je nas pevec rad primerjal in tudi v tem mu ho?e biti enak, da se je njegovo srce vnelo, ravno ko Petrarkovo, na veliki teden. Ali je bilo to res ali samo izmisljeno, tega ne vemo.« K petrarkisti?ni razlagi 6. aprila se nagibajo: implicitno leveC (1879/1965: 165 pise, da je Juliji pesnil ze 1832), Levstik je nihal, leta 1859 »ne vemo«, leta 1863 pa Presernu ze verjame; nihal je Kidri?, ki je v letih 1925 in 1928 sprejel zigonovo letnico 1831, zavrnil pa njegovo dvodelno razlago soneta9. Za petrarkizem se ogreva slodnjAK (1951, 1964: 222, 1979: 233): »Da je postavil v sonetu Je od vesel'ga ?asa teklo leto za?etek nesre?ne ljubezni v leto 1833 in ne 1831, si razlagamo s tem, da se je Juliji sele tisto leto javno razodel s priob?itvijo Gazel kot ljubezenske poslanice«. Paternu sicer govori o neresljivosti problema, a se v razlagi Gazel, nastalih 1832, na- giba k sklepu, da so namenjene Juliji (1976: 211-12), in v razlagi soneta Je od vesel'ga ?asa (1977: 33), da gre za petrarkisti?ni topos. zigon (1906) je v sto strani obsirni analizi iz vsebine pesmi, formalne zgradbe oz. arhitektonike, njihovih predelav, postavitve v Poezije, pa iz metaforike in ?ustev sklepal, v?asih pa zgolj predpostavljal, da so dolo?ene pesmi zanesljivo posve?ene Juliji. Tej predpostavki je sledilo raziskovanje korespondence med ljudmi sirsega presernovega kroga in kroga okoli ?belice, da bi ugotovil, kdaj so bile pesmi zasno- vane, poslane v branje urednikom, cenzorjem ipd. S tem je zaljubitev v Julijo datiral v sredino leta 1831. Tako nekatere pesmi, nastale leta 1831, opisujejo se pretekle ljubezni, druge pa ze ljubezen do Julije. Ljubeznjeni soneti iz let 1831-32 opisujejo stare ljubezni do njegovega tridesetega leta (5. sonet govori »ze tridesetem letu prede Parka«), Prva ljubezen in Dohtar naj bi nastali 1831 (ker je bil cenzurni rokopis za ?belico III pripravljen ze konec leta 1831) in opisujeta novo ljubezen, Julijo (»prva ljubezen« ni prva kronolosko, ampak v smislu 'glavna'). Nastanek Gazel datira v leto 183215 in so torej Julijine. Po tej logiki je Preseren Julijo res spoznal ze leta 1831 in ne sele aprila 1833. Toda problemati?ne so pesemske interpretacije: po ?em sklepa, da so pesmi namenjene Juliji? Za Gazele pravi, da so po ?ustvovanju in hrepenenju nedvomno Julijine, ker »res prejasno govori vsa njihova vsebina, ?igave so«, »saj preveva vendar ista ljubezen te Gazele, ki polni Venec«; v 5. Gazeli je verz »de za?ne se leto starat' ze v Serpani«, torej meseca julija; ker pa je mesec pisan z veliko za?e- tnico, se tu ze prvi? pri Presernu pojavi Julijino ime. Opis prvega sre?anja v sonetu Je od vesel'ga ?asa teklo leto je podoben opisu v Prvi ljubezni iz 1831 (ker Preseren tu v opombi citira Petrarkov 3. sonet »Era il giorno«, sklepa, da je Preseren to zensko sre?al v cerkvi), zato je zenska v Prvi ljubezni lahko le Julija. Tudi sestnajstletnica iz pesmi Dohtar, ki je nastala 1831, je Julija, ker ji je 1831 za?elo te?i 16. leto16 in ker ?op kot cenzor pesmi ni sprejel v ?belico III, po zigonovem zato, ker ni hotel, da bi jo Ljubljan?ani opravljali.17
V čem se loči verz od proze v ustnem mediju, kako vemo, da poslušamo verz? Kaj se spremeni, ko metrični in svobodni verz ter vmesne oblike pojemo, melorecitiramo in recitiramo, kako na sluh ločimo ...posamezne verze, kako je treba recitirati svobodni verz, kako je treba zapisati primarno péte verze?
0 Prva asociacija ob Kettejevem verzu in kitici je najbrz svobodnost in nekaksen notranji ritem nasproti togi metricni shemi. A Kette ima svobodnega verza (odslej SV) malo, najvec pet od 222 pesmi. ...Bistveno za Ketteja je nekaj povsem drugega: ogromno transformacij klasicne metrike in ritmike: Kadar Kette je bil metricno in ritmicno najbolj inovativen in sirok pesnik dotlej (najbrz tudi poslej). Njega, Murna in Zupancica so predvsem zanimali eksperimenti z metriko in kiticami, ne pa svobodni verz v danasnjem smislu (najvec SV ima Zupancic, v Casi opojnosti npr. Tu, Himna, Samotna melodija). Kar zgleda svobodno, je v resnici dereguliran silabotonicni in naglasni (tonicni) verz. SV postane dominanta sele generacijo pozneje, z Lovrencicem (1917 je izsla njegova zbirka Deveta dezela), Seliskarjem, Jarcem in Antonom Vodnikom, zadnjo fazo pa doseze s Kocbekom (antiskladenjski SV, torej verz s kopico enjambementov). Za Ketteja je bil metrum nujna sestavina pesmi: njegova zgodnja (1894) samoocena »Metrum samovoljno rabim, a ne nepravilno« (Protikritika na kritiko clana Peterlina, ZD 2: 209) je zato cisto pravilna. Katere neregularnosti so imeli pesniki pred Kettejem? Metricnost in svoboda sta pojma, ki ju je mogoce stopnjevati (bolj ali manj metricen, bolj ali manj svoboden). Zato je slo tudi osvobajanje verza od silabotonike (= verzi imajo isto stevilo iktov in isto stevilo nenaglasenih zlogov med ikti, npr. v jambih vedno eden, v daktilih dva) skozi razlicne stopnje. Prva je bil naglasni verz (gl. pogl. 4), ki se je zacel z Jarnikom in nadaljeval s Presernom vse do Askerca: isto stevilo iktov, a razlicno stevilo nenaglasenih zlogov med ikti, namrec eden ali dva. Druga je bil iregularni silabotonicni verz (verzi imajo zelo razlicno stevilo zlogov), ki starta v drugi polovici 19. stoletja (Levstik, Josip Stritar, Gregorcic, Askerc, gl. pogl. 2 in 4), tretji je iregularni naglasni verz (verzi imajo razlicno stevilo iktov). Askerc pa je v epiko vnesel se nerimani verz. Kaksno je pri Ketteju stevilsko razmerje med tradicijo in inovacijo? Analiziral sem vseh 222 Kettejeve pesmi iz obeh knjig Zbranega dela, v prilozeni preglednici pa popisal 180 iz ZD 1 (42 pesmi iz ZD 2 so njegove zgodnje, klasièna silabotonika in tonika). Od 180 pesmi jih je 162 v silabotoniènem verzu: od tega 128 v regularni obliki (enako dolgi verzi ali urejeno menjavanje razliènih verzov), 21 pesmi v iregularni silabotoniki, 8 pesmi v regularni hetero- in polimetriji, v 5 pesmih pa je lomil klasiène metrume. Kar se tièe ritmike, je od 162 silabotoniènih 19 takih, da je metrum »krsil« s krajsanjem ali daljsanjem za en ali dva nenaglasena zloga. Od preostalih 18 pesmi (180 - 162) jih je 11 napisal v naglasnem verzu in kveèjemu 7 v svobodnem (meja med Kettejevim naglasnim in svobodnim verzom ni vedno jasna). Karkoli od vsega tega ze imamo za neregularnost ali svobodnost (npr. tistih 21 v iregularnem verzu, 19 s krajsanjem, 7 v svobodnem in kaki dve z lomljenim metrumom - to so prej omenjene razliène stopnje svobodnosti), je oèitno, da je ta v manjsini, najveè 49 od 220 (svobodnega verza je le 7) oz. 22 %. Svobodni verz danes pomeni svobodnost od metriènega (numeriènega) reda, verz, ki ni metrièen. Ali ima svobodni verz kaksno speciièno, le zanj znaèilno lastnost, pa je odprto vprasanje. V poglavju o tonizmu sem pokazal, da so kandidati za svobodni verz pesmi Zapusèeni, Osameli, Pod vrbami zalujkami, Pa zelene brstièe poganja, Èez pesèek bel, Novi akordi 5, dodati je treba se Jagned ter Oj ti blaga Deva Marija iz èrtice Poboznost k majki Bozji (ZD 2: 19) - vsega 8 pesmi od skupno 220 Kettejevih pesmi. Toda v svobodnem verzu je zanesljivo le Jagned, ostale pa so odvisne od interpretacije, kot pokazano. V Jagnedi iktov, torej metruma, ni veè smiselno iskati: v krosnji nam tezave pri doloèanju iktov povzroèa èisto vsak verz, z deblom ni veliko bolje - svobodni verz se mi zdi najboljsa razlaga (t.i. sintagmatski SV). Enako pri Oj ti blaga Deva Marija (stavèni svobodni verz).
To Dragotin Kette, rhythm is an essential element of poetry, therefore he rarely uses free verse (contrary to what the traditional literary history held). At the same time, his metrics is extremely ...diverse. He took from the traditional poetry and folk song everything that was irregular: the irregular syllabotonics and tonics, the interplay of syllabotonic and tonic verse, and the impure rhyme. He also did numerous innovative experiments with syllabotonics, e.g., unregulated interplay of triple meters, regulated interplay of iambs and trochees, unregulated interplay of double and triple meters, mixing syllabotonics with tonics in lyric poetry (but unlike the 19th-century poets, not in epic poetry). Adapted from the source document
Najpomembnejsa dosezka sta prenos Pasijona v e-medij in nova odkritja o datumu nastanka (glavni delavec na projektu je bil Matija Ogrin). Pasijon se nahaja na spletni strani Elektronske in ...znanstvenokriticne izdaje slovenskega slovstva v obliki, ki ustreza standardom e-znanstvenih izdaj: sken, diplomaticni in kriticni prepis s prevodom neslovenskih besedil plus hkratni prikaz vsega trojega. Spremne studije obsegajo kodikoloski in paleografski opis ter detektivsko zgodbo o razkrivanju datuma zapisa, datuma zacetka uprizarjanja in nadaljnjih uprizoritev. Ogrin (2008) zavrne tri uveljavljene teze: da je bil napisan in prvic uprizorjen 1721 (dokazuje, da je bil napisan po 1725, igra pa uprizarjana od 1713 naprej), da se je uprizarjal neredno (1721, 1727, 1728, 1734); da je slovenski pasijon izjema ob nemskih. Argumenti proti 1721: ce bi besedilo nastalo in se zacelo uprizarjati 1721, bi sledece izjave ne imele smisla: »ohranjevalka te procesije ... bratovscina«, »blagajnik je bil tokrat«, »konja je doslej vselej dal g. pl. Kosem«, »grob nosi 14 moz, ki so ze zmeraj bili mescani«. Dalje, folij 2r z letnico 1721 je na drugacnem papirju, drugacno pisavo2 in ni istocasen z glavnim besedilom; na njem pise, da je kapitelj dal dovoljenje 23. maja 1721, medtem ko je bil velikonocni petek ze 11. marca 1721 (maj 1721 najbrz pomeni novo pravno ureditev uprizarjanja); kot provincial, ki daje dovoljenje za procesijo, je napisan Kristof iz Gradca (1713-1722), v glavnem tekstu pa je kot provincial naveden Gotthard (1725-1727). Iz tega sledi, da je glavno besedilo napisano po 1725, v kodeks zvezano 1730. Kdaj pa se je zacel uprizarjati? Iz pisem, prilozenih h kodeksu, se sklepa na leto 1713 - eden od argumentov je, da voditelj procesije v nekem pismu pravi, da prihaja do ljudskih uporov in da slisijo govorice o vojni. Najbrz gre za tolminski kmecki upor 1713, ki so ga hoteli razsiriti tudi na losko gospostvo. Iz dejstev, da se kot pokrovitelji omenjajo razlicne bratovscine, da kodeks vsebuje sezname razlic-nih scenskih prizorov itd. se sklepa, da je bila tradicija dolga in je zapis iz 1725 le fiksacija te tradicije. Povabilna pisma pa kazejo na vsakoletno uprizoritev in ne na obcasno. Glede teze, da je Loski pasijon edini v slovenscini, sicer pa so bili nemski:3 folij 14, na katerem je nemsko-slovenska pesem Slavo Kristusu skazimo, je starejsi od glavnine besedila; lahko bi bil fragment drugega slovenskega pasijona. Tri leta pozneje je Ogrin (2011b) med pridigami Ferdinanda Ljubljanskega nasel vstavljeni list, ki ima na robu napis »Christus gehet dem Garten zu, Vide 4te Vorstellung«-Ferdinand govori o pasijonskem prizoru, kjer gre Jezus na Oljsko goro; in ker druge sporocene verzije pasijonov4 tega prizora ne omenjajo, kaze, da je imel Ferdinand v roki neki pasijon, ki ga danes ne poznamo. - Tradicija pasijona torej sega vsaj v 1713, o. Romuald je pasijon prevzel 1715 in zapisal po 1725, za njim ga je prevzel Ferdinand Ljubljanski, uprizarjan je bil vsako leto in ni edini pasijon v slovenscini.
PDF