Na grebenasti vzpetini Reber nad vasjo Kompolje, vzhodno od Lukovice pri Domžalah, ležijo ostaline manjšega utrjenega naselja oz. gradišča. Odkritja s sondiranja leta 1879 datirajo gradišče v ...starejšo železno dobo. Greben Reber se na vzhodu konča z nekoliko višjo vzpetino, imenovano Kopa. Leta 2019 so na kolovozu, ki vodi po južnem pobočju Kope in Rebri, našli predmete iz starejše železne dobe. Na območju odkritja najdb so sledile arheološke raziskave Centra za preventivno arheologijo (2019) in Narodnega muzeja Slovenije (2021). Ugotovili smo, da najdbe izvirajo iz enega ali več skeletnih grobov. Razen dela zasutja grobne jame s keramičnim loncem in železnim nožem so bili pokopi uničeni, najdbe razmetane po nasutjih kolovoza, prav tako človeške kosti, ki so pripadale najmanj dvema osebama. Vse kaže, da so grob ali grobove razkopali ob gradnji kolovoza, morda že leta 1819, ko so najverjetneje prav tukaj našli bronasto negovsko čelado.
This article deals with the Roman stronghold at Nadleški hrib in Loška dolina. It presents a plan of the site, the results of the geophysical surveys, a viewshed and analyses of energy-optimal ...pathways, and defines small archaeological finds. The Roman army chose to build the stronghold at Nadleški hrib because of its strategic position. We date the construction from Caesar’s administration of Cisalpine Gaul and Illyricum to the Augustan Period. The stronghold, therefore, played a role either during the Roman conquest or in the hinterland of the military conflicts in the Balkans during the Augustan Period.
The article deals with Roman lead slingshots from the territory of Slovenia. We present conclusions regarding their shape, method of manufacture and distribution. Analysis of several assemblages from ...Slovenian sites indicates Roman military activities (engagements, military stores, outposts) during different periods of the Roman conquest.
The paper presents small finds from the fortified settlement at Žerovnišček near Bločice in the Notranjska region. The majority of finds are dated to the Early and Late Iron ...Age, particularly to the Late La Tène period. It seems that the abandonment of the settlement at the end of Late Iron Age or at the beginning of the Roman period denotes political changes – the Roman conquest of the Cerkniško polje area. The reason was probably the good strategic position, as Žerovnišček allowed control over an important communication route running from the Amber Route towards Dolenjska, Bela krajina and Kvarner Bay.
Z najdišča Gradec pri vasi Krn v Posočju izvirajo arheološke najdbe nakita, bronastih posod, orodja in orožja iz starejše in mlajše železne dobe, ki jih je izkopal nepooblaščen iskalec ...arheoloških najdb z detektorjem kovin. Med najdbami sta posebno pomembna bronasta figuralna situla iz konca 5. ali začetka 4. st. pr. n. št. ter bronasta čelada etruščansko-italske vrste iz 2. oz. začetka 1. st. pr. n. št. Terenske raziskave so pokazale, da je najditelj predmete izkopal iz žganih grobov, medtem ko je bila čelada morda prej votivni predmet kot grobni pridatek. Odkrit je bil tudi nedotaknjen bojevniški grob iz poznolatenske stopnje LT D1. Menimo, da je Gradec pri Krnu verjetno povezan z gorsko potjo, ki so jo v železni dobi uhodili po rudonosnem območju med dolino reke Soče in Bohinjem.
Z najdišča Gradec pri vasi Krn v Posočju izvirajo arheološke najdbe nakita, bronastih posod, orodja in orožja iz starejše in mlajše železne dobe, ki jih je izkopal nepooblaščen iskalec ...arheoloških najdb z detektorjem kovin. Med najdbami sta posebno pomembna bronasta figuralna situla iz konca 5. ali začetka 4. st. pr. n. št. ter bronasta čelada etruščansko-italske vrste iz 2. oz. začetka 1. st. pr. n. št. Terenske raziskave so pokazale, da je najditelj predmete izkopal iz žganih grobov, medtem ko je bila čelada morda prej votivni predmet kot grobni pridatek. Odkrit je bil tudi nedotaknjen bojevniški grob iz poznolatenske stopnje LT D1. Menimo, da je Gradec pri Krnu verjetno povezan z gorsko potjo, ki so jo v železni dobi uhodili po rudonosnem območju med dolino reke Soče in Bohinjem.
V članku sta predstavljeni srebrni daritveni ploščici z najdišč Vrh gradu in Berlotov rob na Šentviški planoti na Tolminskem. Na robu planote, tik nad dolino Idrijce, leži ozek greben Vrh gradu, kraj ...arheoloških najdb iz pozne bronaste do pozne rimske dobe. Med prazgodovinskimi in rimskimi najdbami preseneča srebrna ploščica z venetskim napisom. Nekaj kilometrov proti vzhodu je najdišče Berlotov rob, kopasta skalna vzpetina, katere vrh so kraški pojavi preoblikovali v zanimivo razbrazdano in nazobčano stožčasto kuliso, ki je očitno privlačila že prazgodovinske prebivalce. Od tod namreč izvirajo številne arheološke najdbe iz obdobja med 5. stoletjem pr. n. št. in začetkom rimske dobe. Ob najdbah izstopa srebrna okrogla ploščica z astralnimi simboli. Obravnavani ploščici predstavljata pomemben vir za preučevanje in poskus razumevanja predrimske posoške skupnosti. Sta močan argument, ki govori o uporabi pisave, merjenju časa in morda orientaciji najdišč proti lunarnim ekstremom.
članku obravnavamo skupino predmetov iz starejše železne dobe, ki so jih v devetdesetih letih 20. stoletja nestro- kovno izkopali na območju Ulake nad Starim trgom pri Ložu. Predmeti so bili ...grobni pridatki in del jih izvira iz dekli- škega skeletnega groba. Datacijo v starejšo železno dobo nakazujejo v prvi vrsti fibule – čolničasta, kačasta in certoške. Grobovi in posamične najdbe z območja naselbine nakazujejo, da je bilo v starejši železni dobi na Ulaki gradišče, ki je verjetno po zatonu Križne gore prevzelo vodilno vlogo v Loški dolini.
V članku obravnavamo skupino predmetov iz starejše železne dobe, ki so jih v devetdesetih letih 20. stoletja nestrokovno izkopali na območju Ulake nad Starim trgom pri Ložu. Predmeti so bili grobni ...pridatki in del jih izvira iz dekliškega skeletnega groba. Datacijo v starejšo železno dobo nakazujejo v prvi vrsti fibule – čolničasta, kačasta in certoške. Grobovi in posamične najdbe z območja naselbine nakazujejo, da je bilo v starejši železni dobi na Ulaki gradišče, ki je verjetno po zatonu Križne gore prevzelo vodilno vlogo v Loški dolini.
Na sedlu severno od gradišča na Jelenšku nad Godovičem pri Idriji sta iskalca “ajdovskega zaklada z Jelenška” naletela na železnodobne grobove z bogatimi pridatki. Odkritju je leta 1993 sledilo ...zaščitno arheološko izkopavanje. Raziskanih je bilo 37 planih žganih grobov. Grobni pridatki kažejo zelo uniformno podobo in grobišče datirajo v mladohalštatski stopnji Sv. Lucija IIb2 in IIc. Med pokopanimi so bili bojevniki, rokodelec (livar), ženske in morda otroci. V članku kratko predstavljamo način pokopa in grobne pridatke ter utemeljujemo datacijo najdišča na primeru fibul. Sledi pred- stavitev nekaterih opažanj in izhodišč za analizo pomena najdišča v starejši železni dobi, ko je bil Jelenšek na meji dveh zahodnoslovenskih halštatskih skupin, posoške (svetolucijske) in notranjsko-kraške.
PDF
