Članek se ukvarja z delovanjem neoliberalizma na mikrosocialni ravni in na ravni individualne psihologije. Neoliberalna ekonomija pomeni zaostritev konkurenčnega pritiska in ocenjevanja ne le ...podjetij, temveč tudi posameznikov; hkrati pa neoliberalna politika pomeni depolitizacijo posameznikov, ki so le še podjetniki samih sebe. Neoliberalizem zato ne deluje kot klasične politične ideologije, ki so še predvidevale (in delovale na) politično subjektiviranega posameznika, temveč kot posebna etika vsakdanjega življenja, etika izbire, strateške racionalnosti investicij lastnega človeškega kapitala, ki je, ravno zato ker je apolitična, izrazito psihološka ter se izraža v epidemiji depresije in tesnobe na eni strani in množičnem iskanju sreče na drugi strani.
Članek se začne s kritiko razumevanja neoliberalizma kot zarote političnih elit in kot procesa množičnega razlaščanja, prek katere preidemo k poskusu pozitivne teoretske opredelitve razmerja med ...državo in ekonomijo v neoliberalizmu. V nasprotju s številni uveljavljenimi interpretacijami neoliberalizem ne pomeni šibke, temveč močno državo, tako, ki se sicer nekoliko oddalji od ekonomije, a le zato, da bi se lahko z njo povezala tesneje in drugače kot v predhodni, »fordistični« obliki kapitalizma. Država danes skrbi predvsem za vzpostavljanje in ohranjanje konkurenčnega ekonomskega reda in vzgojo podjetnih subjektov. Nova vloga države prinaša tudi njeno institucionalno preobrazbo od demokracije k tehnokraciji in spremembo socialne politike, ki je v sedanjosti usmerjena predvsem k aktivaciji prejemnikov socialne pomoči.
Že vsaj od začetka nedavne recesije leta 2008 je javni prostor poln razprav o neoliberalizmu, kjer je neoliberalizem razumljen kot igra ničelne vsote med državo in ekonomijo, v kateri ekonomija (vsaj ...začasno) zmaguje, tj. kot prenos predobstoječe »družbene logike« kapitalistične ekonomije na področje javnih institucij in javne uprave, kar naj bi pomenilo vrnitev v deregulirani, liberalni kapitalizem 19. stoletja skozi procese množičnega razlaščanja in privatizacij, iracionalnega razraščanja finančne sfere in širitve neoliberalne ekonomske ideologije. Teza tega članka je nasprotna: neoliberalizem spremeni delovanje – tako delovanje države kot ekonomije in je nov, in ne povratniški socioekonomski in politični proces. V članku se ukvarjamo predvsem z ekonomsko razsežnostjo neoliberalizma (vitka produkcija, nove oblike dela in financializacija), pri čemer poskušamo zajeti tako novost kot kompleksnost neoliberalnih sprememb.
Članek poskuša misliti ideologijo niti na ravni vsebine misli niti na ravni diskurza, temveč na ravni delovanja, ki je - to bo osnovna teza članka - prvič, večinoma nediskurzivno in, drugič, v 21. ...stoletju odločilno tehnološko določeno. V nasprotju s klasičnimi ideološkimi formacijami 19. in deloma še 20. stoletja ideologija danes ne deluje več na ravni razmerja med posameznikovim umom in dominatnimi diskurzi, prav tako ne deluje več kot oblika subjektivacije, temveč drugje in drugače, na ravni, ki je tehnološko posredovana in infrasubjektivna. Takšno delovanje ideologije - ki poteka na (mikro)ravni afektov - obide procese subjektivacije in interpelacije ter raven verjetja, pomena in medijskih reprezentacij.
Te spremembe tudi »reprogramirajo« delovanje kognitivnih procesov posameznikov in odločilno vplivajo na izobraževanje, saj nekdanjo prevladujočo obliko »družbene zavesti«, ki je bila linearna in kavzalna, nadomeščajo nove oblike družbene zavesti, prilagojene novim medijskim tehnologijam in praksam.
Osnovna je teza članka da u vrijeme neoliberalnih »strukturnih reformi« i mjera štednje, socijalni rad od struke namijenjene distribuciji novčane socijalne pomoći i olakšavanja položaja marginalnih ...društvenih grupa, postaje politika i tako stvar svih. Jednim dijelom stoga jer neoliberalne reforme povećavaju broj osoba kojima je potrebna socijalna pomoć i istovremeno smanjuju količinu i dostupnost toj pomoći; dijelom je to stoga jer se u suvremenim oblicima socijalnog rada, u mjeru u kojoj on nadilazi samo reprodukciju radne snage kao radne snage, mogu naći potencijalne alternative postojećim represivnim radnim i socijalnim politikama. Sadašnja slovenska socijalna politika je, posebno otkad je donesen Zakon o pravima iz javnih sredstava (01.01.2012.), u stvarnosti antisocijalna, uništava već izborena socijalna prava i zaoštrava egzistencijsku ovisnost pojedinaca o sve ćudljivijem i fleksibilnijem tržištu radne snage. Politizacija socijalnog rada možda može ponuditi potrebnu protutežu.
Recent government attempts to control and censor the media in Slovenia met with considerable resistance from the general public and journalists themselves. However, since resistant journalists ...organised themselves in the manner of a guild, relying on classical journalistic ethics as their basic ideological principle, their resistance, in our opinion, proved to be short sighted and not sufficiently socially conscious. In this article we attempt, using recent developments in Slovenian journalism as an example, to analyse the structural changes in the social status and functions of European journalism in relation to other areas of "linguistic production". Given the recent global changes of linguistic production and the capitalist mode of production in general, the guild organisation of journalists and classical journalistic ethics, which both still prevail in theory and practice of European journalism, begin to look problematic, since they fail to take account of newly emerged class divisions between contract-employed and freelance journalists. Even more, by being blind to this class division, "guild and ethics" type of thinking and acting even reproduces it.
PDF
