Istra kroz željezno doba Mihovilić, Kristina
Arheološki vestnik (Acta archaeologica),
06/2021, Letnik:
72
Journal Article
Recenzirano
Istra v železni dobi
Predstavljen je kratek pregled arheoloških raziskav železne dobe v Istri, od začetkov v 19. stoletju do najnovejših arheoloških izkopavanj. Ob tem je poudarjen doprinos ...prof. Staneta Gabrovca k poznavanju istrske železne dobe, ki ga je prispeval z raziskavami, zgledom in spodbudami svojim študentom na Filozofski fakulteti Univerze v ljubljani. Sledi prikaz kronološke sheme za istrsko kulturno skupino, njen kulturni razvoj je razčlenjen na šest časovnih stopenj (I–VI). Značilno je, da se v pogrebnem obredju obdrži sežiganje umrlih od začetkov v 12. st. pr. n. št. (Istra I) pa vse do rimskega podjarmljenja konec 3. oz. na začetku 2. st. pr. n. št. (Istra VIa). Čeprav se v kulturnem razvoju nakazuje kontinuiteta, je v materialni kulturi posameznih kronoloških stopenj zaslediti spremembe. Na eni strani odsevajo stike Istre z drugimi kraji, ki so bili osnovani predvsem na pomorsko-trgovskih povezavah, na drugi kulturne vplive sosednjih in tudi bolj oddaljenih ekspanzivnih kulturnih skupin na Apeninskem polotoku (Piceni, Etruščani) in v severnojadranskem zaledju (Bologna, Este) ter jugovzhodnih Alpah (svetolucijska in dolenjska kulturna skupina). K boljšemu poznavanju istrske skupine v železni dobi so pripomogla nova odkritja izredno dobro ohranjenih naselbinskih ostalin in grobov v Pulju, Rovinju, Bermu in na Sv. Martinu nad limskim zalivom in Monbrodu ter lesena šivana ladja pri Zambratiji, radiokarbonsko datirana v čas 1120–930 pr. n. št.
Istra kroz željezno doba Kristina Mihovilić
Arheološki vestnik (Acta archaeologica),
06/2021, Letnik:
72
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Istra v železni dobi Predstavljen je kratek pregled arheoloških raziskav železne dobe v Istri, od začetkov v 19. stoletju do najnovejših arheoloških izkopavanj. Ob tem je poudarjen doprinos prof. ...Staneta Gabrovca k poznavanju istrske železne dobe, ki ga je prispeval z raziskavami, zgledom in spodbudami svojim študentom na Filozofski fakulteti Univerze v ljubljani. Sledi prikaz kronološke sheme za istrsko kulturno skupino, njen kulturni razvoj je razčlenjen na šest časovnih stopenj (I–VI). Značilno je, da se v pogrebnem obredju obdrži sežiganje umrlih od začetkov v 12. st. pr. n. št. (Istra I) pa vse do rimskega podjarmljenja konec 3. oz. na začetku 2. st. pr. n. št. (Istra VIa). Čeprav se v kulturnem razvoju nakazuje kontinuiteta, je v materialni kulturi posameznih kronoloških stopenj zaslediti spremembe. Na eni strani odsevajo stike Istre z drugimi kraji, ki so bili osnovani predvsem na pomorsko-trgovskih povezavah, na drugi kulturne vplive sosednjih in tudi bolj oddaljenih ekspanzivnih kulturnih skupin na Apeninskem polotoku (Piceni, Etruščani) in v severnojadranskem zaledju (Bologna, Este) ter jugovzhodnih Alpah (svetolucijska in dolenjska kulturna skupina). K boljšemu poznavanju istrske skupine v železni dobi so pripomogla nova odkritja izredno dobro ohranjenih naselbinskih ostalin in grobov v Pulju, Rovinju, Bermu in na Sv. Martinu nad limskim zalivom in Monbrodu ter lesena šivana ladja pri Zambratiji, radiokarbonsko datirana v čas 1120–930 pr. n. št.
U članku su prikazani rezultati sustavnih arheoloških istraživanja obrambenog sustava na gradini Monkodonja u razdoblju između 1997. i 2008. Pojedine karakteristike gradnje i promjene u gradnji, ...posebno ulaza, uspoređene su s drugim brončanodobnim gradinama na području Istre, kao i na području istočnog Sredozemlja. Predloženi su mogući uzroci kao i datacije promjena u gradnji bedema i vrata naselja u skladu s pojavom novog naoružanja, a samim time i s promjenama u načinu ratovanja.
Thema des Beitrags ist die soziale Differenzierung im früh- bis mittelbronzezeitlichen Istrien. Drei für die Fragestellung relevante Bereiche aus den Forschungen in der befestigten Siedlung von ...Monkodonja werden angesprochen. Erstens geht es um die Unterschiede innerhalb der Siedlung in Struktur und Architektur. Zum Zweiten wird versucht, für den weiteren Raum von Rovinj Herrschaftsbezirke als ein System von in Istrien ebenbürtigen Zentralsiedlungen mit zugehörigen Neben- und Satellitenplätzen herauszuarbeiten. Die kleinen, kaum mehr als 10 km großen Einheiten sind durch unbesiedelte, wahrscheinlich jedoch wirtschaftlich genutzte Freiräume voneinander getrennt. Drittens werden die wenigen Elitegräber, die sich als solche weniger durch Beigaben als vielmehr durch ihre herausgehobene Position im Haupttor der Siedlung auszeichnen, besprochen. Der komplizierte, mehrphasige Bestattungsritus wird beschrieben und die in den Baukörper eingebundenen Steinkistengräber in Zusammenhang zu einer Ahnenverehrung gebracht.
Cette communication a pour thème la complexité de la société de l'âge du Bronze en Istrie. Trois volets significatifs des recherches menées sur l'habitat fortifié de Monkodonja sont abordés. Il s'agit en premier lieu des différences structurelles et architecturales constatées dans l'habitat. Deuxièmement, on essaie de dégager aux environs de Rovinj différents territoires soumis à une autorité formant un système d'agglomérations principales avec des habitats secondaires et satellites. Ces petites unités d'une dimension de 10 km à peine sont séparées les unes des autres par des zones inoccupées, mais probablement exploitées. Et l'on discute enfin les quelques tombes de l'élite qui se démarquent davantage par leur position bien en vue dans la porte principale de l'agglomération que par le mobilier. On y décrit aussi le rite funéraire complexe comprenant plusieurs phases et les tombes à ciste intégrées dans la construction sont mises en relation avec la vénération des ancêtres.
The topic of this article is the social differentiation in Istria from the Early to Middle Bronze Age. Three relevant areas from the research of the fortified settlement of Monkodonja are addressed. Firstly, the differences in structure and architecture within the settlement are described. Secondly, districts of power around Rovinj are elaborated as a system of central Istrian settlements, equal in stature, with auxiliary and satellite areas. The small units, barely larger than 10 km, are separated from one another by unsettled, yet probably economically exploited spaces. Thirdly, the few elite graves, which are characterized more by their distinguished position in the main gate of the settlement than by their grave goods, are discussed. The complicated, multiphase burial ritual is described and the cists integrated in the structure are considered in relation to ancestral worship.
Centralna tema članka je socijalna diferencijacija u Istri za vrijeme ranog i srednjeg brončanog doba. Pri razjašnjavanju ovog pitanja razmatraju se tri relevantna domena proizašla iz istraživanja na lokalitetu Monkodonja. Kao prvo radi se o strukturalnim te arhitektonskim različitostima unutrar samog naselja. Druga točka obuhvata pokušaj rekonstrukcije lokalnih vlastelinskih područja u širem prostoru Rovinja pa i cjelokupne Istre sa jednim centralnim naseljem i pripadajućim sporednim odnosno satelitskim naseobinskim stanicama. Ovakve zajednice zauzimaju relativno malu površinu od nekih 10 km i međusobno su odvojene nenaseljenim prostorom, koji se vjerojatno koristio za privredu. Treći dio bavi se analizom elitnih ukopa, čiji se poseban status ne ogleda u prvoj mjeri kroz ekskluzivne priloge, već kroz istaknutu poziciju, neposredno na glavnom ulazu u naselje. Radi se o grobovima u kamenim škrinjama sa složenim ukopnim ritualom. Ova grobna mjesta korištena su kroz više generacija i posve su integrirana u građevinske cjeline, što ukazuje na njihovu posebnu ulogu u kultu predaka.
U radu su prikazani ulomci helenističkih brončanih
situla zvonolikog i stamnoidnog tipa pronađeni na
području rimskoga kapitolija u Nezakciju, u razdoblju
između 1978. i 1983. godine. Obrađeni su ...tipološki,
zbog nejasnih stratigrafskih okolnosti. Zvonolike situle
predstavljaju proizvode etruščanskih radionica s kraja
4. i 3. st. pr. Kr., dok su ataše s lijevkom u obliku lavlje
glave dijelovi stamnoidnih situla, izrađivanih u makedonskim
i tračkim radionicama od sredine 4. do početka
3. st. pr. Kr. Predstavljaju dijelove luksuznog posuđa
vezanog uz konzumaciju vina, korištenog u svečanostima,
na banketima i simpozijima.
Thema des Beitrags ist die soziale Differenzierung im früh- bis mittelbronzezeitlichen Istrien. Drei für die Fragestellung relevante Bereiche aus den Forschungen in der befestigten Siedlung von ...Monkodonja werden angesprochen. Erstens geht es um die Unterschiede innerhalb der Siedlung in Struktur und Architektur. Zum Zweiten wird versucht, für den weiteren Raum von Rovinj Herrschaftsbezirke als ein System von in Istrien ebenbürtigen Zentralsiedlungen mit zugehörigen Neben- und Satellitenplätzen herauszuarbeiten. Die kleinen, kaum mehr als 10 km großen Einheiten sind durch unbesiedelte, wahrscheinlich jedoch wirtschaftlich genutzte Freiräume voneinander getrennt. Drittens werden die wenigen Elitegräber, die sich als solche weniger durch Beigaben als vielmehr durch ihre herausgehobene Position im Haupttor der Siedlung auszeichnen, besprochen. Der komplizierte, mehrphasige Bestattungsritus wird beschrieben und die in den Baukörper eingebundenen Steinkistengräber in Zusammenhang zu einer Ahnenverehrung gebracht.
Cette communication a pour thème la complexité de la société de l'âge du Bronze en Istrie. Trois volets significatifs des recherches menées sur l'habitat fortifié de Monkodonja sont abordés. Il s'agit en premier lieu des différences structurelles et architecturales constatées dans l'habitat. Deuxièmement, on essaie de dégager aux environs de Rovinj différents territoires soumis à une autorité formant un système d'agglomérations principales avec des habitats secondaires et satellites. Ces petites unités d'une dimension de 10 km à peine sont séparées les unes des autres par des zones inoccupées, mais probablement exploitées. Et l'on discute enfin les quelques tombes de l'élite qui se démarquent davantage par leur position bien en vue dans la porte principale de l'agglomération que par le mobilier. On y décrit aussi le rite funéraire complexe comprenant plusieurs phases et les tombes à ciste intégrées dans la construction sont mises en relation avec la vénération des ancêtres.
The topic of this article is the social differentiation in Istria from the Early to Middle Bronze Age. Three relevant areas from the research of the fortified settlement of Monkodonja are addressed. Firstly, the differences in structure and architecture within the settlement are described. Secondly, districts of power around Rovinj are elaborated as a system of central Istrian settlements, equal in stature, with auxiliary and satellite areas. The small units, barely larger than 10 km, are separated from one another by unsettled, yet probably economically exploited spaces. Thirdly, the few elite graves, which are characterized more by their distinguished position in the main gate of the settlement than by their grave goods, are discussed. The complicated, multiphase burial ritual is described and the cists integrated in the structure are considered in relation to ancestral worship.
Centralna tema članka je socijalna diferencijacija u Istri za vrijeme ranog i srednjeg brončanog doba. Pri razjašnjavanju ovog pitanja razmatraju se tri relevantna domena proizašla iz istraživanja na lokalitetu Monkodonja. Kao prvo radi se o strukturalnim te arhitektonskim različitostima unutrar samog naselja. Druga točka obuhvata pokušaj rekonstrukcije lokalnih vlastelinskih područja u širem prostoru Rovinja pa i cjelokupne Istre sa jednim centralnim naseljem i pripadajućim sporednim odnosno satelitskim naseobinskim stanicama. Ovakve zajednice zauzimaju relativno malu površinu od nekih 10 km i međusobno su odvojene nenaseljenim prostorom, koji se vjerojatno koristio za privredu. Treći dio bavi se analizom elitnih ukopa, čiji se poseban status ne ogleda u prvoj mjeri kroz ekskluzivne priloge, već kroz istaknutu poziciju, neposredno na glavnom ulazu u naselje. Radi se o grobovima u kamenim škrinjama sa složenim ukopnim ritualom. Ova grobna mjesta korištena su kroz više generacija i posve su integrirana u građevinske cjeline, što ukazuje na njihovu posebnu ulogu u kultu predaka.
Die in Vorberichten schon mehrmals vorgelegte befestigte Siedlung aus der entwickelten Früh- und Mittelbronzezeit von Monkodonja bei Rovinj in Istrien stellt uns vor manche Probleme der Datierung. ...Einerseits ist klar, daß die Nutzungsdauer der wiederholt ausgebauten Befestigungsanlage in dem Akropolis genannten Kernbereich und auch der Erweiterungsbauten an den beiden Haupttoren und der Umfassungsmauer einen längeren Zeitraum gewährt hat. Andererseits stützt sich ihre archäologische Einordnung nur auf wenige Bronzefunde und signifikante Keramik. Die zahlreiche, aber zumeist sehr bruchstückhaft überlieferte Keramik ist in ihrer ausgesprochen lokalen Formgebung für eine engmaschige zeitliche Einordnung ebenfalls nicht besonders hilfreich. So wurde eine Serie von 21 14C-Datierungen im Kieler Leibniz-Labor für Altersbestimmung angefertigt, durch die ein Bild der sich im Laufe einiger Ausbaumaßnahmen wandelnden Befestigungsanlage und ihrer Bebauung hinter den Mauern gewonnen werden konnte. Alle Datenproben für die AMS-Messungen wurden an tierischen und menschlichen Knochen vorgenommen. Weitere Messungen werden folgen, da auch nach Vorlage der Datenserie noch manche Frage offen ist. Eine erste, durch eine Messung dokumentierte Begehung des Hügels, die keine Siedlungsspuren hinterlassen hat, fand in der Mitte des 3. vorchristlichen Jahrtausends statt. Die Akropolismauer wurde vor 1800 v. Chr. errichtet, ihre Ausbauphasen reichen bis an das Ende des 15. Jahrhunderts. Die Außenbefestigung dürfte eine bis zwei Generationen später fertig gewesen sein. Ihre kasemattenartigen Anbauten waren bis um oder nach 1200 v. Chr. in Benutzung. Die Gräber im Bereich des Westtors dürften in der Zeit des frühesten Ausbaus der Siedlung auf dem Berg angelegt und erst später in das Befestigungssystem einbezogen worden sein. Letzte Begehungen des zentralen Siedlungsbereichs stammen aus der Zeit um 1000 v. Chr.
Déjà présenté dans plusieurs rapports préliminaires, l'habitat fortifié de Monkodonja près de Rovinj en Istrie, qui date d'un Bronze ancien déjà avancé et du Bronze moyen, pose des problèmes de datation. D'un côté, il est clair que l'occupation de la fortification, élargie à plusieurs reprises dans la zone centrale appelée „acropole“, et des constructions annexes aux deux portes principales et contre le rempart a duré un certain temps; de l'autre, leur classification archéologique ne repose que sur quelques trouvailles en bronze. Vu sa morphologie locale, la céramique abondante, mais généralement très fragmentée, ne se prête pas particulièrement à une fixation chronologique précise. Une série de 21 dates 14C a ainsi été réalisée au Leibniz-Labor de Kiel qui donnent une idée des modifications apportées à la fortification et aux constructions aménagées derrière le rempart. Tous les échantillons pour les mesures AMS furent prélevés sur des os d'animaux et d'humains. D'autres mesures vont suivre, car bien des questions restent encore en suspens après la présentation de cette série de dates. Une première occupation de la colline établie par une datation, mais qui n'a pas laissé de traces, a eu lieu au milieu du 3e millénaire av. J.-C. Le mur de l'acropole a été érigé avant 1800 av. J.-C. et les phases de construction s'y succèdent jusqu'à la fin du 15e siècle. Le rempart extérieur a dû être achevé une à deux générations plus tard. Ses constructions annexes en casemates furent occupées jusques vers ou après 1200 av. J.-C. Les tombes situées à proximité de la porte ouest ont dû être aménagées à l'époque de la première implantation sur la hauteur et ne furent intégrées dans les fortifications que plus tard. Les dernières traces d'occupation dans la zone centrale de l'habitat datent d'environ 1000 av. J.-C.
The enclosed settlement from the developed Early and Middle Bronze Age of Monkodonja near Rovinj in Istria has been the subject of previous reports and poses a number of dating problems. On the one hand, it is clear the repeatedly rebuilt expanded enclosure in the core area called the acropolis, as well as the massive masonry at both main gates and at the enclosing wall, had a long usage life. On the other hand, their archaeological classification rests on just a few bronze finds and significant ceramics. The numerous, but mostly very fragmented, pottery finds have a distinctively local form and are not particularly helpful in narrowing down the chronological time frame. For this reason, a series of 21 14C-datings was performed in the Leibniz Laboratory for Age Determination in Kiel, Germany. With this data, a picture could be gained of the enclosure as it changed over the course of several rebuilding and construction phases behind the walls. All data samples for the AMS measurements were carried out on animal and human bones. Further measurements will follow, because even after the presentation of these data, a few questions remain open. According to the measurements, the hill was first used in the middle of the 3rd millennium BC, although no traces of settlement were left behind. The acropolis wall was built before 1800 BC, and was rebuilt in phases reaching into the end of the 15th century. The outer enclosure was finished one or two generations later. Its case-mate-type extensions were in use up to or after 1200 BC. The graves in the area of the west gate date to the time of the foundation of the settlement on the hill, and became part of the enclosure only at a later date. The last uses of the central settlement area date back to the time around 1000 BC.
The fragments of three Daunian duck-shaped askoi were discovered in the course of excavations conducted at the beginning of the 20th century on the Iron Age necropolis at Nesactium, Croatia. In this ...work we compare the Nesactium askoi with similar vessels discovered on the territories of the eastern Mediterranean and Italy, from the late Eneolithic period to the early Iron Age. We conclude that the finds from Nesactium belong to subgeometrical Daunian pottery, phases I and II. Publication Abstract
PDF
