Flavius Claudius Julianus, often referred to as “Julian the Apostate,” ruled the Roman Empire from early 360 AD until his death in battle on June 26th, 363 AD. Despite his brief reign, Julian ...undertook significant reforms targeting various aspects of public life, including the administration and provincial governance. This paper focuses on his administrative activities in Illyricum, where he resided in 361 AD while campaigning against Constantius II. While facing immediate tactical concerns during his campaign, Julian reportedly engaged in imperial administrative duties within Illyricum, as documented by historian Ammianus Marcellinus and panegyrist Claudius Mamertinus. This research delves into Ammianus’ account to analyze Julian’s administrative acts in Illyricum and subsequently across the Roman Empire.
Pričujoče kratko besedilo prvič prinaša razlago napisa Vergerijev, ki se je vse do nedavne obnove nahajal v koprski stolnici. Napis, ki ga je zakrivalo obzidano stopnišče na kor, je posvečen Aureliu ...Vergeriju, najstarejšemu bratu koprskega škofa in odpadnika Petra Pavla Vergerija. Zaradi odpadništva je Petra Pavla in njegovega brata Giovannija Battista zadel preklic spomina. Preklic spomina – damnatio memoriae je najbolj izstopajoča značilnost pričujočega napisa.
Markomanske vojne so bile največji in najobsežnejši oboroženi spopad rimske vojske in barbarskih plemen ob osrednjem Podonavju – Markomanov, Kvadov in Sarmatov skupaj s še drugimi plemeni. Vojne z ...germanskimi plemeni so svoje prve kali kazale že v obdobju Antonina Pija, miroljubnega predhodnika Marka Avrelija, ki je težnje uzurpatorjev skrbno umirjal s konsistentnim pacifizmom. V Panonijo so prihajala poslanstva germanskih kraljevin izza Donave, ki so vznemirjala z vestmi o premikih barbarskih ljudstev s severa. Trgovanje barbarskih ljudstev z rimskimi državljani na mejah rimske države in migracije v germanskem bazenu plemen so v pasu ob limesu predstavljali težnje le-teh po dodatnem habitatu znotraj imperija. Apijan piše, da so poslanstva teh plemen prišla celo v Rim k cesarju Antoninu Piju in ga prosila za sprejem v imperij. Kontinuirani pritiski so eskalirali najverjetneje v l. 166, ko je bil velik del rimske garnizije stacioniran na vzhodni meji v boju s Parti. Limes je bil v tem obdobju slabo zavarovan, saj so bile čete legij, stacioniranih od Rena do Donave, poslane na fronto s Parti. Kljub prizadevanju cesarskih namestnikov v obeh Panonijah, da bi preprečili izbruh vojne na utrjeni državni meji z Donavo, je barbarom uspel preboj čez limes in posledično prodor vse do Akvileje in Opitergija. Boleča zavest o ranljivosti Italije, ki jo je avgustejski mir (Pax Romana) uspaval za več rodov, je prinesla nagel zasuk v obrambi. Pričujoče besedilo pretresa dva glavna vira za dogodke med germansko-sarmatsko vojno in postavlja vprašanja o odsotnosti omemb pomembnega obrambnega sistema, t.i. »Pretenture Italije in Alp«.
Besedilo tematizira vprašanje slovenjenja antičnih imen v slovenskih prevodih del pomembnejših antičnih zgodovinopiscev, še bolj pa vprašanje razsežnosti njihovega »preoblikovanja« oziroma uporabe v ...vsakokrat prisotnih političnih razmerah; morda najpomembnejši tovrsten primer je gradnja navideznega etimološkega mostu med imenom germanskega kneza Arminija in sodobnim nemškim imenom Hermann, ki je v povezavi z mitizirano recepcijo zgodovine iz nacionalno motivirane etimološke poenostavitve prerasla v literarni topos z močnim političnim nabojem.
Ko je rimski polihistor Cenzorin želel svojemu prijatelju Kvintu Kajreliju za rojstni dan podariti primerno darilo, se je znašel v kočljivem položaju: kaj mu lahko kupi iz prazne mošnje? Znašel se je ...z briljantnim darilom, ki bi navdušilo vsakogar, če mu le ne manjka otipljivih dobrin – poklonil mu je knjigo z naslovom De die natali liber – "Rojstnodnevna knjižica". Cenzorin ni bil izviren mislec, vendar je v tem drobnem delu nakopičil množico različnih vsebin, od književnosti do glasbe, zgodovine, matematike, zdravilstva, astronomije in celo embriologije. Pri tem se nikoli ne oddalji od svoje osrednje teme, tj. rojstnega dne.
Prolog Salustijeve prve temeljne monografije Katilinova zarota se ne začne kot pričakovani zgodovinopisni prolog, temveč kot problematičen akademski diskurz, utemeljen na številnih antitetično ...postavljenih parih, med katerimi je prvi in najbolj izpostavljeni par človek in žival. Vse, kar sledi, je ute- meljeno na tej dihotomiji, ki počiva na konceptu opozicije med dvema diametralno nasprotnima poloma: živalsko sužnostjo in tlako najbolj naravnim vzgibom ter človeško (z)možnostjo, da svojo življenjsko silo investira v višje in trajnejše pridobitve. Iz Salustijevih besed v tem prologu, ki je obenem tudi tako rekoč avtorjev testament, je razbrati specifičen odnos do temeljnih vrednot. V zvezi s tem pa smo zanimanje osredotočili predvsem na morebitne grške vzporednice.