Ana Bantoş / Tatjana Mlečko (Moldavija), Meenu Bhatnagar (Indija), Natalia Bernitskaya (Francija), Ataol Behramoğlu (Turčija), Jan Ivar Bjørnflaten (Norveška), Ekaterina Velmezova (Švica), Alois ...Woldan (Avstrija), Rafael Guzman Tirado (Španija), Aleksandr Duličenko (Estonija), Peter Žeňuch (Slovaška), András Zoltán (Madžarska), Miodrag Jovanović (Crna gora), Maksim Karanfilovski (Makedonija), Marija Kitanova (Bolgarija), Igors Koškins (Latvija), Wim Coudenys (Belgija), Alexander Kulik (Izrael), Helena Lehečková (Finska), Elena Lorenzen (Danska), Aleksandr Lukašanec (Belorusija), John MacNair / David Wells (Avstralija in Nova Zelandija), Catherine MacRobert (Velika Britanija), Keiko Mitani (Japonska), Olga Mladenova (Kanada), Aleksandr Moldovan (Rusija), Antoaneta Olteanu (Romunija), Oleksij Onyščenko (Ukrajina), Bodin Per-Arne (Švedska), Marko Samardžija (Hrvaška), Eleonora Sulejmanova (Kazahstan), Jos Schaeken / Otto Boele (Nizozemska), Ioannis Tarnanidis (Grčija), Sergejus Temčinas (Litva), Piotr Fast (Poljska), Michael S. Flier / Cynthia Vakareliyska (ZDA), Senad Halilović / Sanjin Kodrić (Bosna in Hercegovina), Gerd Hentschel (Nemčija), Giorgio Ziffer (Italija), Václav Čermák (Češka), Alenka Šivic-Dular (Slovenija), Dietrich Scholze-ŠoPa (Nemčija). - Po razpravi (A. Šivic-Dular, A. Lukašanec, A. Moldovan in G. Hentschel) so bili sprejeti naslednji sklepi: a) Kotizacije so oproščeni plenami referenti, častni in redni člani MSK in člani Predsedstva MSK. b) Za vse aktivne udeležence (referente in koreferente v sekcijah, tematskih blokih, okroglih mizah, zasedanjih komisij) je kotizacija obvezna, če so na kongresu prisotni. c) Višina kotizacije za aktivne udeležence je odvisna od časa vplačila: 100 evrov (do 15. maja 2018), 150 evrov (do 1. avgusta 2018) in 200 evrov (pri registraciji). d) Višina kotizacije za udeležence s posterji 70 evrov in za pasivne udeležence 50 evrov se ne spreminja. e) Pravico do povračila 50 % vplačane kotizacije imajo udeleženci, ki bodo udeležbo preklicali do 1. avgusta 2018. f) Sezname pasivnih udeležencev naj nacionalni komiteji pošljejo Predsedstvu MSK najkasneje do 28. februarja 2018. Prosila je za mnenje glede tega, ali naj bi razstava zajela vse srbske slovarje ali samo najpomembnejše. Ugotovljeno je, da gre za precedens, saj so mednarodni slavistični kongresi (Praga 1929 - Beograd 2018) doslej vsi potekali v slovanskih državah, čeprav Statut MSK tega izrecno ne določa.
Po odločitvi Zasedanja razširjenega predsedstva MSK v Beogradu (2014) in Pragi (2015) sporočamo naslednje informacije o organizaciji, kraju in čas poteka ter delovne oblike in število udeležencev 16. ...mednarodnega slavističnega komiteja v Beogradu.
Predsednica Bernicka se je zahvalila Petru Bunjaku za dokumentacijo, ki jo je predal Francoskemu komiteju, in za pomoč in nasvete. Potekal bo v podružnici Centre Malesherbes, ki je prostornejši ter ...sodobnejši kot stara stavba Sorbone. D. Bunčić je predlagal, da se zberejo bibliografski podatki referatov, ki so objavljeni po revijah, in se objavijo na spletni strani kongresa; predlaga pa tudi, da za to poskrbijo nacionalni komiteji. S. Nikolova je predlagala, da se za osrednje govorce povabijo pomembni znanstveniki, ki sicer ne delujejo na področju slavistike, vendar pa se ukvarjajo s tematiko, ki je s slavistiko povezana. Po razpravi, v kateri sta U. Büke in B. Suvajdžić predlagala, da bi posterje oprostili plačila kotizacije, je bilo sklenjeno, da se kotizacija ohrani za vse, da pa se določita dve višini kotizacije: ta naj ne bo odvisna od oblike nastopa, ampak od statusa udeleženca; S. Archaimbault je poudarila, da bo o tem mogoče govoriti šele tedaj, ko bo znano, ali so kongres podprli francoski in slovanskí inštituti. V nadaljevanju se je R. Baudin pozanimal, kaj MSK meni o predlogu, da bi na otvoritveno slovesnost povabili francoskega ministra za izobraževanje in s tem oblast opozorili na pomen slavistike, ki je v Franciji sedaj v krizi. 5 Imenovanje predstavnika slovanské države v predsedništvo MSK.
- Aleksandr Sergeevic Gerd (Iz nabljudenij nad leksikoj slovenskix tekstov XVI veka na cerkovnoslavjanskom fone) primerja tvorjenke v prevodih P. Trubarja, J. Dalmatina, S. Krelja in besedisce v ...neprevedenih (izvirnih) ruskih hagiografijah s cerkvenoslovanskim besediscem in ugotavlja, da je sistem slovenskih obrazil v grobem primerljiv s starocerkvenoslovanskim (tj. izvorno praslovanskim), medtem ko je besedotvorna struktura ruske leksike bolj kompleksna in ima knjizni znacaj. - Irena Orel (Miklosicev slovensko-nemski rokopisni slovar skozi prizmo Pletersniko- vega) na podlagi korespondence in po Miklosicu povzetega besedja v Pletersnikovem slovarju poskusa rekonstruirati tako zgradbo in sestavo neohranjenega Miklosiceve- ga stirizvezkovnega rokopisnega slovarja kot tudi zgradbo gesel, in sklene z ugoto- vitvijo, da je Miklosicev prispevek v Pletersnikovem slovarju, ki je hkrati knjizni, zgodovinski, narecni, frazeoloski in mestoma tudi etimoloski slovar, »gotovo se veliko vecji, kot se ga da razbrati iz izpisanih leksemov«. - Marko Jesensek (Mi- klosicevo primerjalno oblikoslovje/pregiboslovje) primerja obravnavo oblikoslovja v slovenskih slovnicah J. Sumana (1881, 1884) in v Miklosicevi primerjalni slovnici (Wortbildungslehre) kot predlogi - tudi v luci polemike o terminoloskih vprasanjih - in ugotavlja, da je v Sumanovo slovnico vkljuceno celotno Miklosicevo sloven- sko gradivo, dodani so le podatki o prozodicnih lastnostih slovenskih samoglasni- kov in da za solsko rabo metodolosko nista ustrezni, ker se prevec naslanjata na primerjalno jezikoslovje in premalo izhajata iz slovenskega jezika. - Polonca Sek Mertük (Glagol v Miklosicevi Primerjalni skladnji slovanskih jezikov) predstavlja Miklosicevo obravnavo glagola v primerjalni skladnji slovanskih jezikov, ki se opi- ra na besednovrstni pomen in pomen besednih oblik, in se osredotoca na bogato slovensko ponazarjalno gradivo. - Natalija Ulcnik (Vodo zajema s sitom, kdor hoce ucen biti brez knjig - paremiolosko gradivo v Miklosicevih gimnazijskih berilih) analizira Miklosiceva berila za visje razrede gimnazije glede na zvrstnost, izvor, jezikoslovne znacilnosti in funkcijo v kontekstu reformiranega srednjesolskega iz- obrazevanja. - Marija Bajzek Lukac (Polozaj prekmurscine v Miklosicevem casu - v senci jezikovnih nacionalizmov) predstavlja literarno dejavnost treh prekmurskih intelektualcev (J. Kosica, I. Avgustica in J. Kardosa) v 19. stol. pri pripravi nujnih del (npr. prevodov madzarskih slovnic v prekmurski knjizni jezik, izdaje revij), ki naj bi omogocila izobrazevalni in kulturni napredek Prekmurja, pri tem pa ugotavlja, da je polozaj med madzarskim in slovenskim jezikovnim nacionalizmom (slednjega je vseboval program Zedinjene Slovenije) pomenil za prekmurski knjizni jezik ne le dobo razcveta, ampak tudi dobo pocasnega zatona. - Alenka Sivic-Dular (Mi- klosiceva predstava o slovanski dialektologiji) analizira kronolosko in prostorsko razlicne dialektoloske plasti v Miklosicevih delih o glasoslovju slovanskih jezikov in predstavlja terminologijo (pojme) in argumentacijo, s katero je Miklosic uteme- ljeval svoje poglede na genetska razmerja med slovanskimi jeziki. - Zinka Zorko in Anja Benko (Sklanjatve pri Miklosicu primerjalno z govori Stajerskih Slovencev v Avstriji) v teoreticnem okviru Miklosiceve primerjalne slovnice prikazujeta se- stav in zgradbo imenske, zaimenske in zlozene sklanjatve v avstrijskostajerskih slovenskih govorih, ki se uvrscajo v podjunsko narecje (na zahodu), severnostajer- ske kozjaske govore (okolica Lucan/Leutschach) in panonsko prekmursko narecje (Radgonski kot). - Mihaela Koletnik (Prlesko besedje iz pomenskega polja clovek v slovarskih delih Franca Miklosica (ob Pletersnikovem Slovensko-nemskem slovar- ju) primerja Miklosicevo in Murkovo besedje za pomensko polje 'clovek', podano v Pletersnikovem slovarju, z besedjem, ki je zajeto v prvem zvezku Slovenskega ling- visticnega atlasa in v novejsih narecnih slovarjih iz Prlekije, in ugotavlja, da so tako besede kot tudi njihovi pomeni vecinoma se danes v rabi. - Irena Stramljic Breznik (Besedotvorna motivacija in sinhrono manj ali neproduktivna Miklosiceva obrazila) z anketo, izvedeno v dveh skupinah anketirancev z razlicnim jezikoslovnim (bese- dotvornim) predznanjem, po stopnjah preverja, kako anketiranci na podlagi lastne jezikovne kompetence prepoznavajo 16 izbranih tvorjenk iz Miklosicevega besedo- tvornega gradiva z manj produktivnimi ali pa danes zelo produktivnimi obrazili, in med drugim ugotavlja, da med prepoznavanjem tvorjenosti in pogostnostjo rabe obstaja dolocena korelacija. - Janusz Bancerowski (Nazwa dusza we frazeologii polskiej i wegierskiej) pise o frazeoloski rabi besed za 'dusa' v poljscini in madzar- scini in ugotavlja, da je ta samostalnik konceptualiziran v obeh jezikih tudi sirse v smeri 'clovek', 'predmet', 'plin', 'atmosfera', 'ptic'. - Mateusz Warchal (Edukacja in- terkulturowa w Ewropie - aspekty metodyczne i funkcje jezyka) na korpusu poljskih besedil predstavlja metodoloska in funkcionala vprasanja medkulturnega izobraze- vanja v Evropi in ga funkcionalno povezuje s specificnim pojavom primerjalnega je- zikoslovja, ki se je sirilo v 19. stol. - Marko Snoj (Miklosic kot albanolog) prikazuje stiri albanoloske studije, s katerimi se je Miklosic vpisal med zacetnike albanologije in ki jih poznavalci se danes zelo cenijo, kar dokazuje tudi njihov albanski prevod in skupna izdaja Kosovske akademije znanosti in umetnosti in Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
PDF