Príspevok za zameriava na otázku, akú funkciu má rozprávač v súčasnej próze, vysvetľuje jeho pozíciu v teórii rozprávania, presnejšie v klasickej a postklasickej naratológii, a následne analyzuje ...niekoľko inovatívnych príkladov na materiáli súčasného slovinského románu. Predstavuje všeobecné determinanty rozprávača a dokazuje, že ešte stále ide o aktuálnu kategóriu, ktorú je možné systematizovať. Sleduje rozprávača v kontexte teórie rozprávania a podáva jeho definíciu a jednotlivé typy, pretože vzhľadom na jeho synkretický charakter je vhodné poznať jeho viac typov, nielen tie, ktoré využívala štrukturalistická naratológia. Využíva pritom tak etablované, ako aj aktuálne práce svetovej i slovinskej literárnovednej teórie a užšie naratológie. Širšia súčasná definícia rozprávača je najviac komprimovane predstavená v štandardnom komunikačnom modeli a pozostáva z prvkov ako skutočný autor, implicitný autor, rozprávač, fiktívny adresát, implicitný čitateľ, skutočný čitateľ. Základom tohto modelu je sprostredkovanie a aktivita rozprávača, na rozdiel od minulosti, keď prevládala predstava rozprávača ako hovorcu.
In this paper, three contemporary Slovene novels are discussed in which the otherness of the literary figure is closely linked to the otherness of the literary language used: Vitomil Zupan's Journey ...to the End of Spring, Berta Bojetu-Boeta's Filio is Not at Home and Lojze Kovacic's Childhood Things. The otherness of these novels is not only confirmed primarily within the context of the contemporary Slovene novel, but also in comparison with the world stage, where the Slovene novel represents a minority literature. The novel Journey to the End of Spring is different because of the main character Tajsi, who is an erotomaniac, a compulsive writer and a picaresque figure; as well as the otherness of the protagonist, the dynamics of the poetics is also shaped by the modernist narrative connected with the universal category of the neo-picaresque. The contribution of the novel Filio is Not at Home to the sense of otherness lies in the generic syncretism of dystopia, as well as in in the eponymous female character whose name, Filio, indicates a vision of the female and male principles being brought together. In the new millennium, the greatest sense of otherness has been brought to the Slovene context by the autobiographical novel Childhood Things, particularly the child's perspective, the unreliable narrator and enigmatic descriptions. The very technique of this autobiographical novel is also different, combining realist and modernist poetics into realistic modernism; this connects smoothly with the difference of the main character Bubi, who in spite of his young age (from newborn to eleven years old) expresses himself with merciless candour, an innovative critical stance, radical provocation and consistent nonconformism. Key words otherness; contemporary Slovene novel; erotomaniac; dystopia; autobiographical novel
The article tackles the function of the narrator in contemporary fiction. After outlining the position of the narrator in classical and post-classical narratology, it analyses several innovative ...approaches to this category as found in contemporary Slovenian novel. The article outlines general determinants of the narrator and attempts at showing that the category is still viable and offers possibilities for systematising. It looks at the narrator in the context of narratology and provides a definition and typology of this category. Given the syncretic character of the category of narrator, the knowledge of its multiple types – not restricted to the ones outlined by structuralist narratology – proves to be fruitful. The wider current definition of the narrator is most concisely outlined in the standard model of communication and consists of such elements as the real author, implied author, narrator, narratee, implied reader and real reader. The model, unlike older conceptualisations, is based on mediation and the activity of the narrator, not on the notion of the narrator as the speaker.
Ivan Cankar je vrednotenje književnosti razlagal kot nujno določilo literarnega sistema in upošteval kriterije literarnosti v vseh romanih, saj se ni prilagajal didaktičnosti, pragmatičnosti, ...ideološkosti in hedonističnemu principu zabave. Sam je vrednotil tudi svoje romane: od treh primerjanih romanov v tej razpravi, Hiša Marije Pomočnice, Gospa Judit in Križ na gori, je zadnji najmanj kvaliteten in prilagojen širši publiki, kar je priznal tudi avtor. Neinovativnost karakterizacije se je namreč izneverila ustvarjalni razdiralnosti in delno tudi večpomenskosti, pomembnim kriterijem literarnosti. Tako je lik Hance, ponižne in vitalistične, s tradicionalno podobo ženske in optimističnim koncem romana ustrezal takratni publiki s pretežno trivialnim okusom. Hanca sicer ni klasični femme fragile, secesijska obdelava spolnega stereotipa ženska-hišni angel, saj je kljub svoji fizični šibkosti notranje močna in zna izpeljati pobeg iz konvencionalnega okolja, a je njena vloga vseeno preveč svetniško materinska. Cankar se je njene delne stereotipizacije zavedal, saj je v istem letu ustvaril povsem drugačne, nekonvencionalne ženske like v romanih Hiša Marije Pomočnice in Gospa Judit, ki sta tudi njegova najkvalitetnejša romana.
Raziskava spolnih stereotipov v treh slovanskih romanih je dvodelna: prvi del predstavi spolne stereotipe, drugi pa se ukvarja z njihovo analizo in interpretacijo v naslednjih romanih: Filio ni doma ...Berte Bojetu, Kot da me ni Slavenke Drakulić in Temna ljubezen Alexandre Berkove. Študija je nakazala, da so ključne kategorije za sodobni pristop k spolnim stereotipom androginost, fantazma, performans in kritika mizoginije, za spolne stereotipe v (obravnavanih) romanih pa je usoden globalni spolni stereotip – moški je glava in ženska je srce. Njegova nevarnost je v Filio ni doma prepoznana kot antiutopično sredstvo razosebljanja ljudi, v Kot da me ni kot potrditev agresivnega moškosrediščnega principa, medtem ko je v Temni ljubezni stereotipna spolna socializacija obsojena kot perverzna ideologija (moškega) nasilja s pomočjo naslednjih stereotipov: ženska-negovalka, ženska-služabnica moškemu in otroku, ženska-občudovalka moškega, moški-gospodar.
Raziskovala sem osrednje simbole v Cankarjevem romanu Hiša Marije Pomočnice, ki v preteklosti še niso bili sistematično analizirani. Preplet več literarnih smeri in stilov v Cankarjevem romanu, tj. ...realizma, naturalizma, dekadence in simbolizma, sem imenovala sinkretični simbolizem, (simbolistična) ujemanja različnih zaznav ter čutnih in čustvenih vtisov, usmerjenih k duhovnemu doživljanju sveta, pa simbolistični simboli. Obravnavala sem naslednje simbole: bolnica, otroški kolektiv, vrata, bela barva, Kristus, oči. Ti so večpomenski, tako kot na primer Kristus, ki je kot vrata vstopni simbol v roman, v katerem so izpostavljene velike mirne oči kot zrcalo duše, medtem ko Kristus-reformator na koncu romana opozarja na krivičnost družbenih razmer. To uspešno kritizira tudi patološka seksualnost v podobi posilstva, pedofilije, incesta in prisilnega voyerizma, značilna samo za nemoralne bogate meščane.
U suvremenoj književnoj interpretaciji područja su interpretacije, čitanja i analize usko povezana. Na njihov je sinkretizam utjecala i teorija pripovijedanja koja je danas korisna poveznica između ...(pripo-vjednih) struktura i interpretativnih pristupa. Stoga suvremena književna interpretacija obuhvaća dvije razine (oblikovanje referencijskih okvira i ispunjavanje praznih mjesta) s više procesa i četiri elementa, tj. au-tora, tekst, čitatelja i kontekst, pri čemu je najvažnija namjera teksta. Cankarovi romani razlikuju se od ostalih romana svoga vremena već na prvoj razini književne interpretacije, uglavnom zbog digresija u pripovijedanju i izrazite emocionalnosti. Na drugoj razini književne interpretacije Cankarovih romana značajna je analiza autobiografičnosti odnosno autorove empatije (autor) i čitateljeve empatije (čitatelj i kon-tekst) te moralni perspektivizam vezan uz odnos između pripovjedača i književnih likova (tekst).
In her article, "Gender Identities in the Contemporary Slovene Novel," Alojzija Zupan Sosic argues that perspectives of sexual identity have become prominent topics. Based on her library and ...publication research, Zupan Sosic proposes that in the period of 19902005 the Slovene novel is illuminated by a development of the personal or intimate story. In this development, changes of sexual identity evolve through the binary system of the heterosexual matrix whereby issues of sexual minorities remain. Important innovation in the Slovene novel include aspects connected to an identity formation determined by sexual identity where perhaps the most significant innovation is found in the narrative structures and themes of the Slovene novel of today, such as the increasing number of female literary figures as main characters, in turn the result also of the increasing number of women novelists. Zupan Sosic suggests that the second main innovation touches upon the sensitivities of new movements in identity formation representing a reflection of post-postmodern sincerity she designates as a new "emotivity." Zupan Sosic argues that the development of the said new emotivity is located in the contemporary Slovene novel in the relationship between the sexes, the romantic theme, and in an ironic and parodied attachment to literary tradition.
V Sloveniji je po letu 2000 zelo naraslo število romanov in literarnozgodovinskih prispevkov o njih. Zaradi preglednosti sem v študiji upoštevala mesto objave, tj. osrednje slovenske in tuje ...znanstvene revije, monografije in monografske zbornike;Ž pri natančni analizi posameznih prispevkov pa še kriterij znanstvene pronicljivosti, ki ga poleg običajnih znanstvenih meril sestavljajo sintetičnost, sistematičnost, kompleksnost in kreativnost oz. inovativnost. S širšega seznama literarnozgodovinskih razprav o romanu, navedenih v bibliograŽfiji, sem izbrala in analizirala ožji primerjalni kontekst enajstih razprav, med njimi monografska zbornika Slovenski roman in Sodobna slovenska književnost (1980-2010), monografije Alojzije Zupan Sosič Zavetje zgodbe: Sodobni slovenski roman ob koncu stoletja, Robovi mreže, robovi jaza: Sodobni slovenski roman, Na pomolu sodobnosti ali o slovenski književnosti in romanu, Silvije Borovnik Književne študije: O vlogi ženske v slovenski književnosti, o sodobni prozi in o slovenski književnosti v Avstriji in Mirana Hladnika Slovenski zgodovinski roman.
PDF
