Glasba in avtizem Stefanija, Leon
Muzikološki zbornik,
07/2021, Letnik:
57, Številka:
1
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Recenzirana knjiga sodi na področje psihologije glasbe. V okviru raziskovanja glasbe se psihologija glasbe pri nas praktično šele oblikuje kot akademska disciplina. Za to ima zasluge predvsem peščica ...raziskovalk in raziskovalcev pri nas, ki so še vedno na obrobju akademskega muzikološkega obzorja. Kljub temu jim nikakor ne kaže odrekati, da so doslej izkazali pomemben interes in s svojim delom tudi dokazali pristojnost za različne vsebine s širokega kroga psihologije glasbe. Med njimi je zlasti prva urednica pričujočega zbornika, Katarina Habe (profesorica psihologije na Akademiji za glasbo), izjemno aktivna in tudi prodorna na raziskovalnem področju. In tokrat je s sodelavko Barbaro Sicherl Kafol (profesorico glasbene didaktike na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani) pripravila pravcato raziskovalno glasbenoraziskovalno poslastico.
Urediti zbornik na takó izmuzljivo temo, kot je »modernizem v glasbi«, je precej zahtevna naloga, ki sta ji bila urednika Björn Heile in Charles Wilson več kot kos z delom The Routledge Research ...Companion to Modernism in Music. Še zmeraj pertinenten pojem, o katerem se v muzikoloških praksah pogosto razpravlja, sta urednika predstavila kot kompleksno tonsko lestvico perspektiv in vprašanj, ki »nenehno terja teoretsko podlago za svoj obstoj.« (str. 3) Avtorja spretno nakažeta na plejado glasov, zbranih v tem zborniku, pri čemer pojasnjujeta razlike med »modernizmom v glasbi« kot »splošnim kulturnim in umetniškim pojavom«, »modernistično glasbo« z »modernističnimi atributi ali modernističnimi vidiki v glasbi, pri katerih pa se vendarle zaustavimo, predem bi jih označili kot modernistične« in označbo »glasbeni modernizem« za vse pojave, ki sodijo nekako med oba termina.« (str. 4) Koristna diferenciacija teoretičnega okvira sopostavlja prakse, ki se nanašajo na pojav z dvoumnimi pomeni in časovnimi spremenljivkami (npr. »nedavno« ali »pravkar«), kot tudi z metodološkimi (npr. »modus«). Na hitro bi lahko dejali, da avtorja avtoritativno obravnavata koncept, ki »nenehno terja teoretsko podlago za svoj obstoj.« (str. 3)
Musicology: The Key Concepts Stefanija, Leon
Muzikoloski Zbornik,
06/2017, Letnik:
53, Številka:
1
Journal Article, Book Review
Recenzirano
Odprti dostop
David Beard and Kenneth Gloag. Musicology: The Key Concepts (second edition). (London and New York: Routledge, 2016. 360 pp. Hardback £80. Paperback and E-book £22.99. ISBN-13: 978-0415679671.)
V vročičnem vzponu interdisciplinarnih prizadevanj se znanstveni zborniki, revije in konference, pa tudi projektne in ostale institucionalne tvorbe čedalje pogosteje odmikajo od izrecne disciplinarne ...zamejitve. Svoj prostor čedalje pogosteje odpirajo projektom večdisciplinarnih raziskovalnih skupin, a kljub temu »tisti, ki delujejo v eni disciplini, ne vedo vselej, kaj se dogaja v nekaterih drugih.« Tokratna številka Muzikološkega zbornika je namenjena osvetlitvi povezovalnih aspiracij sodobnega muzikološkega raziskovanja, zlasti dejavnosti na področju računalniško podprtega raziskovanja glasbe.
Prispevek se ukvarja z kompozicijskimi in estetskimi potezami Concerta abbreviataza solo klarinet iz leta 1966 Petra Bergama. Zgodovinski kontekst in eksplicitna glasbena poetika skladatelja sta ...dopolnjena s stališči recepcijske zgodovine dela. Analiza oblikovnosti skladbe je podana v obliki pragmatičnih (fenomenoloških) komentarjev procesa strukturiranja celote. Izsledki analize opredeljujejo vrsto trenj med avantgardnimi in tradicionalistični mi značilnostmi in umeščajo skladbo med vredne primere musique informelleobdobja, ko so se glasbene avantgarde razvejale na vrsto tokov.
The common “postmodern concern” over the profanation of the arts is taken as a starting point for analysing works by five distinctive Slovenian composers of symphonic music – by Uroš Rojko, Vito ...Žuraj, Lojze Lebič, Nenad Firšt and Črt Sojar Voglar. Their artistic intentions and realizations come closer to certain metaphysical, historically speaking rather romantic, ideals of autonomous music, only remotely connected to the ideas of postmodernity.
Procese razumevanja glasbe kot niza pojavov, ki so tesno povezani z IT praksami iskanja glasbe v slovenski raziskovalni skupnosti, skiciramo s treh osnovnih vidikov: etnomuzikološkega, ...bibliotekarskega (bistvenega, ko se glasbi približamo računalniško) in IT. Članek ocenjuje doprinos teh perspektiv k razumevanju glasbe, in predlaga, da tri obravnavane perspektive niso poljubne.
The article presents the results of the analysis of the use of basic Slovenian music terms used in writing about musical structure. Since this terminology includes a large number of terms, we have ...decided to limit the analysis of basic terms to the following ones: tone, note, motif, figure, melody and musical form. For the purposes of research, we have created a one-language corpus on www.sketchengine.co.uk, which contains graduate, masters‘ and doctoral theses dealing with music analysis and several textbooks dealing with musical forms. Such a modern corpus approach makes it easier to search terms and their meanings, which ultimately leads to interesting results on how to use certain terms.
Članak predstavlja rezultate analize upotrebe slovenske glazbene terminologije koja se koristi u pisanju o glazbenim oblicima. Budući da ova terminologija obuhvaća popriličan broj termina, odlučili smo se ograničiti na analizu sljedećih termina: melodija, ton, nota, oblik, figura i motiv. Za potrebe istraživanja na stranicama www.sketchengine.co.uk stvorili smo jednojezični korpus koji sadržava diplomske, magistarske i doktorske radove koji se bave glazbenom analizom te nekoliko udžbenika koji se bave glazbenim oblicima. Takav, suvremeni korpusni pristup, omogućio je lakše pretraživanje izraza i njihovih značenja, što nas je u konačnici dovelo do zanimljivih rezultata o načinu upotrebe pojedinih termina.
PDF
