Tekst preispituje potencijal primordialnih društvenih formi – kao oblici otpora iz postkolonijalnih i subalternih studija – za razumijevanje suvremenog političkog života u post-jugoslovenskom ...regionu. Premisa istraživanja jest da je predstavnički demokratski sustav nije univerzalno prihvatljiv model, te da je on jedan oblik zapadne (političke i epistemološke) dominacije centra nad periferijom. Na tom osnovu postavlja se pitanje koliko je standardni zapadni model predstavničke demokracije doista prenosiv u zapadno-balkanska društva sa specifičnim političkim tradicijama i, posledično, koliko i na kakav način te političke tradicije utječu na „uvezeni“ zapadni demokratski model. A glavna je teza da povijesne forme društvenih praksi i odnosa, koje su autentične na tom prostoru, predstavljaju mogućnost reinterpretacije demokratskog sustavnog modela, pa i epistemološku emancipaciju. U tu svrhu sažeto su analizirane (povijesna) župa, naravnoverska zajednica i crkva bosanska.
Human interaction combined with natural elements makes water, air, earth/soil and fire inherently political. Access to the elements and the way they are treated cause fundamental injustices and ...inequalities between living beings, yet at the same time the elements are recognised for their importance for the well-being and prosperity of human societies and ecosystems. After reviewing relevant analogical literature, the author theorises elemental politics, elemental democracy, elemental justice, and elemental citizenship. Based on a case study of past and recent elemental politics pertaining to the Soča River basin and the natureculture of the Nature Worshippers of Primorska, the author argues there is a need for a thorough reconsideration of natural elements, especially of their holism, in view of the elemental legal and political subjectivity. The latter might be achieved with the use of a modified elemental vocabulary and collective imaginary inspired by both naturecultures1 ontologies and recent theories on glocalism.
Povzetek. Avtorica v preglednem znanstvenem članku poda uvid v zgodovino društvenega udejstvovanja v zahodnipolitologiji in šeposebej delovanja Slovenskega politološkega društva (SPOD). Primerja ...izvorno zastavljene naloge društva z možnostmi realizacije in oceni razloge za spremembe oziroma aktualno stanje v politološkem društvenem delovanju nasploh. Teza avtorice je, da so politološka društva, kot je SPOD, v obdobju po globalni krizi zašla v trajno krizo finančnih in človeških virov zaradi razlogov, povezanih s sistemskimi spremembami v zadnjem desetletju, zlasti z zakonodajo na znanstvenoraziskovalnem področju in neugodno akademsko klimo, naravnano v kvantitativno storilnost po vzoru naravoslovja, kar je na politologijo v procesu utrjevanja identitete kot relativno mlade znanstvene discipline učinkovalo še bolj kot na žepovsem afirmirane družboslovne vede.
Avtorica v preglednem znanstvenem članku poda uvid v zgodovino društvenega udejstvovanja v zahodnipolitologiji in šeposebej delovanja Slovenskega politološkega društva (SPOD). Primerja izvorno ...zastavljene naloge društva z možnostmi realizacije in oceni razloge za spremembe oziroma aktualno stanje v politološkem društvenem delovanju nasploh. Teza avtorice je, da so politološka društva, kot je SPOD, v obdobju po globalni krizi zašla v trajno krizo finančnih in človeških virov zaradi razlogov, povezanih s sistemskimi spremembami v zadnjem desetletju, zlasti z zakonodajo na znanstvenoraziskovalnem področju in neugodno akademsko klimo, naravnano v kvantitativno storilnost po vzoru naravoslovja, kar je na politologijo v procesu utrjevanja identitete kot relativno mlade znanstvene discipline učinkovalo še bolj kot na žepovsem afirmirane družboslovne vede.
Članek temelji na tezi, da sta soupravljanje in samoorganiziranje "avtohtoni" politični tradiciji oziroma značilni historični obliki družbene organizacije v slovenofonem prostoru, ki jima lahko ...opredelimo značilno avtonomistično in egalitaristično ideološko ozadje znotraj slovenske politične kulture. Avtorica tezo preverja z mikrozgodovinsko metodo in skozi nekatere teoretske premise postkolonialnih študij, še zlasti skozi poskus identifikacije primordialne forme družbene organizacije s perspektivističnim prevajanjem kulturnih razlik ter posledično oceno zmožnosti slovenstva, da ohranja in reflektira avtentične politične tradicije. Predstavljen je primer lokalne zgodovine družbenopolitične organizacije v severozahodni Sloveniji, kjer je retrospektivno zapisano ustno izročilo soočeno z "zunanjim" pogledom lokalnih pisnih virov na isto temo. V odgovor na v uvodu zastavljena raziskovalna vprašanja avtorica ugotavlja, da je treba konceptualno razlikovati med lokalnimi avtonimizmi in modernim "narodizmom" zamišljene nacionalne skupnosti, slovenski koncept egalitarizma pa relativizirati s patriarhatom. Kljub temu in prav zaradi tega pa je obdobje jugoslovanskega socialističnega samoupravljanja za predstavljeno študijo primera največje zbližanje med primordialno in državno formo družbene organizacije in s tem čas največje zmožnosti, da se družba sama misli.
In which ways can we theorise the recent illegalised migrations in Europe? This article considers theoretical novelties in the field of migration studies that have emerged since the mass migration ...into the European Union seen in 2015. Methodologically, the authors combine critical (discursive) analysis with the testing of certain still relevant theoretical concepts that have yet to be applied in migration studies, based on fieldwork along the Balkan Route over the last 5 years. The analysis has shown that the defining and decisive feature of the recent illegalised migrations, insufficiently considered by migrations scholarship, is the political subjectivity and agency of the migrants. Recognition of such agency makes migration the site of the critique of global inequalities and the site of inclusive social transformation.
This article summarises the pertinent facts and analyses the outcomes of the 2012-2013 protests, in particular those in Maribor, with the aim of arguing that an acute crisis of representation was the ...principal reason for the popular discontent which was only exacerbated by the economic crisis, otherwise identified as the crucial context of the protests. Despite a post-protest relapse into neoliberal depoliticisation, a subsequent redefinition of post-democratic citizenship has emerged via innovative forms of direct action. The methodologies used to create this text were partly descriptive and critical analytical, and partly militant research which integrates scientific research with civic political activities.
PDF
