Prispevek prinaša kritično vrednotenje napredka na področju uporabe kazalcev sonaravnega razvoja v zadnjem desetletju. Predstavlja tudi nekatera metodološka in teoretična izhodišča njihove uporabe, ...različne modele kazalcev in merila, ki naj bi jim zadostili tako posamezni kazalci kot tudi njihovi nabori. Upoštevajoč dosedanjo prakso je glavni namen članka ovrednotiti prednosti in omejitve uporabe kazalcev sonaravnega razvoja ter osvetliti nekatera odprta vprašanja glede njihove prihodnje vloge pri merjenju napredka v smeri trajnosti.
Udejanjanje strategij trajnostnega razvoja postavlja pred države članice Evropske unije in njihove sosede veliko zahtevnih izzivov. Empirična analiza ekonomskih, socialnih in okoljskih razvojnih ...značilnosti evropskih držav razkriva, da so obstoječi razvojni trendi netrajnostni in se oddaljujejo od zastavljenih strateških ciljev. V tem kontekstu članek izpostavlja nekatere prihodnje naloge, zlasti še z vidika medregionalne in medgeneracijske pravičnosti in odgovornosti.
Paradigma trajnostnega razvoja terja nove pristope k proučevanju povezav med socialnoekonomskim razvojem in njegovimi okoljskimi pritiski. V ta namen je bil oblikovan tristopenjski interakcijski ...regionalnogeografski model. Nov indeks predstavlja poskus vrednotenja stopnje splošne uravnoteženosti razvoja v posamezni državi ali regiji, saj nadgrajuje že uveljavljeni indeks človekovega razvoja z okoljsko razsežnostjo (t.j. ekološkim odtisom) in posledično močno spreminja uveljavljene predstave o svetovni blaginji in razvitosti.
V Ljubljani je glavni vir onesnaževanja zraka z NO2 promet, zato se prispevek osredotoča na prometno obremenjevanje zraka v treh različnih tipih mestnega prostora: urbanem ozadju, na odprtem prostoru ...ob cestah in v cestnih koridorjih. Predstavljene so tudi meritve koncentracij prečno na glavno cesto. Prispevek primerja rezultate meritev NO2 v Ljubljani v merilnih obdobjih poleti 2005 in 2013 ter skuša pojasniti vzroke za razlike v obsegu onesnaženosti različnih tipov mestnega prostora in pomemben upad koncentracij v vseh obravnavanih tipih.
Prispevek se osredotoča na temeljne značilnosti in najnovejše trende v gospodarskem sodelovanju Kitajske z Afriko, zlasti z vidika geografskih učinkov obsega in strukture trgovinske menjave, tujih ...neposrednih investicij in razvojne pomoči. V drugem delu članka so predstavljene ključne ugotovitve empirične raziskave v Angoli, ki osvetljujejo odnos Angolcev do gospodarske navezanosti na Kitajsko, kakor tudi do kitajskih priseljencev ter njihove vloge v afriški družbi in gospodarstvu.
The article evaluates the present and possible future role of genetically modified organisms in the agricultural production of African countries. It also addresses their potential impacts on the ...environment and the socio-economic status of subsistence African farmers. South Africa, Burkina Faso and Egypt are the only African countries that are commercially producing genetically modified crops. Several other countries are reporting field trials or the availability of research capacities. In the last few years, the majority of African countries have received food aid that is often genetically modified. Due to health and environmental concerns, several countries have rejected such aid and triggered reforms of international food aid policies. The article presents the main legal responses to the introduction of genetically modified organisms and some possibilities for achieving food security, taking the projected effects of climate change and population growth into account. Adapted from the source document.
The article evaluates the present and possible future role of genetically modified organisms in the agricultural production of African countries. It also addresses their potential impacts on the ...environment and the socio-economic status of subsistence African farmers. South Africa, Burkina Faso and Egypt are the only African countries that are commercially producing genetically modified crops. Several other countries are reporting field trials or the availability of research capacities. In the last few years, the majority of African countries have received food aid that is often genetically modified.
Due to health and environmental concerns, several countries have rejected such aid and triggered reforms of international food aid policies. The article presents the main legal responses to the introduction of genetically modified organisms and some possibilities for achieving food security, taking the projected effects of climate change and population growth into account.
PDF
