Roads exert multiple effects on wildlife, from animal mortality, habitat and population fragmentation, to modification of animal reproductive behaviour. Amphibians are the most frequently road-killed ...animal group. Many studies have attempted to analyse the factors driving amphibian casualties on roads, but these factors are limited to the roads themselves (e.g., traffic, type of roads, roads crossing water bodies) or to structures along them (e.g., ditches, walls). Sometimes, roadkills are related to land use along the roads. We analysed the influence of landscape factors on roadkill hotspots at the national level (Slovenia). Specifically, we aimed at: (1) identifying hotspots of roadkills, (2) analysing whether records of amphibian presence on roads are related to the distribution of water bodies and (3) analysing which factors (proximity to water bodies or human factors) explain the distribution of hotspots. Hotspots were identified by Malo’s method. Roadkills were modelled with Maxent for the first time in Slovenia. The relationships between amphibian presence and hotspots with factors were analysed with GLM. A total of 237 road sections were identified as hotspots, corresponding to 8% of road sections and containing 90% of road-killed individuals. Proximity to forests, meadows and agricultural land were the most important variables in Maxent models. The number of roadkills depended on the proximity to agricultural land, forests, water bodies and wetland areas, while the number of hotspots additionally depended on the proximity to urban settlements.
V okviru skupine za dvoživke je bilo med 23. julijem in 2. augustom 1997 na Raziskovalnem taboru študentov biologije Središče ob Dravi ’97 na skupno 68 najdiščih najdenih 12 vrst dvoživk.
Uvodnik Kostanjšek, Rok; Lešnik, Aleksandra; Bedjanič, Matjaž
Natura Sloveniae,
12/1999, Letnik:
1, Številka:
1
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Zanimanje za Naravo in občudovanje njenih stvaritev spremlja človeški rod že od vekomaj. Pa vendar se je šele v zadnjem stoletju ali dveh izoblikovala Biologija, veda, ki v svoji prvinskosti združuje ...prav človekovo neizmerno prizadevanje za razumevanje dogajanj v svetu,ki nas obdaja.
V krogu biologov, ljubiteljskih naravoslovcev inljudi, ki jim je narava blizu, nismo študentje biologije nič posebnega. In vendar je želja po raziskovanju in odkrivanju novega tista neustavljiva sila, ki nas je vodila v organizacijo Raziskovalnih taborov študentov biologije,kjer svojo mladostno energijo in zanimanje za dogajanje okoli nas usmerjamo v raziskave rastlinskega in živalskega sveta, ki nas obdaja. Po prvih krmežljavih korakih so vzpodbudni rezultati in želja po predstavitvi dela zrasli do te mere, da smo se odločili za ustanovitev nove revije, ki je pod imenom NATURA SLOVENIAE pravkar pred vami. Vendar pa to ne pomeni, da je revija, ki je pred vami vezana izključno na rezultate Raziskovalnih taborov študentov biologije. Z Naturo Sloveniae pozivamo vse, ki jim je ljubo terensko delo, favnistične in floristične raziskave ter opazovanja, da se nam pridružite v naših prizadevanjih. Posebej bi želeli vzpodbuditi k pisanju prispevkov v NATURO SLOVENIAE študente, saj je to priložnost za pridobivanje prvih, kasneje še kako potrebnih izkušenj pri pisanju strokovnih člankov. NATURA SLOVENIAE je za izsledke vaših terenskih opazovanj, individualnih, seminarskih in diplomskih nalog vedno odprta.
V pravi poplavi novih molekularnih pristopov in tehnik so klasični biološki pristopi k preučevanju živega okrog nas potisnjeni na stranski tir, oziroma omejeni na (pre)ozek krog ljudi, ki zahajamo v naravo brez plašnic na očeh. Mnenja smo, da je osnovna lastnost vsakega biologa (pa naj bo to biolog po stroki ali le po prepričanju) še vedno opazovati okoli sebe. Prepričani smo, da so rezultati dela opravljenega na terenu kvalitetni in zelo uporabni v najrazličnejših floističnih, favnističnih in naravovarstvenih prizadevanjih. Predvsem je pomembno, da omenjeni rezultati prispevajo k predstavitvi in razumevanju pomena terenskega favnističnega in florističnega dela, ki je osnova vsem nadaljnim raziskavam na omenjenih področjih.
Prvotni namen, torej predstavitev našega dela širši javnosti in promocijo bazičnih bioloških raziskav smo že omenili, dejansko pa nam gre za veliko več. Naše raziskave ter pogled na slovensko naravo ob prelomu drugega v tretje tisočletje želimo zapustiti tudi zanamcem, ki bodo naše delo gotovo znali pravilno ovrednotiti in ceniti ...
PDF
