Članek predstavlja stališča učiteljev slovenščine do uvajanja stripa v pouk književnosti v osnovni šoli. Zanimala so nas stališča učiteljev slovenščine do uvajanja stripa kot likovno-literarne vrste ...besedila v književnovzgojni kurikulum pa tudi do uporabe stripa kot (produktivne) literarnodidaktične metode pri pouku književnosti. To smo raziskali s pomočjo anketnega vprašalnika, ki ga je v celoti izpolnilo 121 učiteljev slovenščine od prvega do devetega razreda. Izsledki kažejo, da dejavniki, kot so: spol, vzgojno-izobraževalno obdobje, v katerem učitelji učijo, delovne izkušnje, smer končanega študija, naj višja stopnja dokončane izobrazbe, lokacija in velikost šole, na kateri poučujejo, vir kompetenc, ki se navezujejo na uvajanje stripa v pouk, bralne navade učiteljev in odnos do branja stripov, sami po sebi nimajo učinka na stališča učiteljev do uporabe stripa v raziskovanih oblikah pri pouku književnosti, vplivajo pa na njihova stališča do uporabe stripa pri pouku določena stereotipna stališča do stripa. Kot poglavitna omejitev raziskave se je pokazala prav najpomembnejša ugotovitev - učitelji niso opolnomočeni ne za uvajanje in uporabo stripa kot literarno-likovne vrste v književnovzgojni kurikulum in ne za uporabo stripa kot (produktivne) literarnodidaktične metode pri pouku književnosti. Kaže se velika potreba po izobraževanjih učiteljev, v okviru katerih bi se učitelje opolnomočilo za uporabo in uvajanje stripa v vseh oblikah v pouk slovenščine oz. maternega jezika.
Po vsem svetu šole obiskujejo učenci z različnimi maternimi jeziki. Jezikovne kompetence učencev so tako raznolike. Spoprijemanje s to raznolikostjo je velik izziv za učitelje na splošno, tudi pri ...naravoslovnih predmetih. Da bi se spoprijeli s tem izzivom, bi morale vse ustanove, vključene v izobraževanje, prilagoditi poučevanje in učenje jezikovni raznolikosti ter tako spodbujati jezikovne kompetence učencev. Neformalno izobraževanje, kot so laboratoriji za učence, bi lahko okrepilo formalno izobraževanje o kemiji ter pomagalo učencem pri učenju vsebin predmeta in pridobivanju jezikovnih kompetenc. V ta namen se za različne teme in kontekste s področja kemije razvijajo jezikovno občutljiva in jezikovno podporna učna okolja, ki vsem učencem omogočajo aktivno sodelovanje in spodbujajo jezikovne kompetence. Učne okoliščine se izvajajo in evalvirajo na Pedagoški univerzi v Ludwigsburgu (Nemčija) z uporabo cikličnega pristopa, ki temelji na sodelovalnem akcijskem raziskovanju. Podatki 147 učencev iz sedmih učnih skupin različnih razredov in vrst šol so bili zbrani, preden so izkusili delo v laboratorijih za učence, in po tem. Poudarek je bil na situacijskih interesih učencev in njihovih pogledih na ponujene jezikovno občutljive in jezikovno podporne metode, orodja in dejavnosti. Podatki kažejo, da pristop pozitivno vpliva na situacijski interes učencev. Metode, ki so bile za učence še posebej koristne, so odbrane in posebej izpostavljene. Na tej podlagi so podane implikacije za uporabo v drugih ponudbah neformalnega izobraževanja.
PDF
