Avtorici sta se v članku osredotočili na starostnike, ki so zaradi svojega zdravstvenega stanja ter fizičnih in družbenoekonomskih značilnosti bolj ranljivi z vidika posledic podnebnih sprememb kot ...druge skupine prebivalstva. V svetu sta opazna dva trenda: naraščanje podnebnih sprememb in staranje prebivalstva, zlasti v mestih. Povezave med navedenima skrb vzbujajočima trendoma v teoriji in praksi niso jasne, zato so nujne splošne smernice, ki so preproste za uporabo ter bi vladam, ustanovam in skupnostim omogočile zadevne rešitve. Avtorici sta zato na podlagi kritičnega pregleda literature predstavili sedem tematskih področij na različnih ravneh, ki so poglavitna za načrtovanje starosti prijaznih mestnih območij, odpornih proti podnebnim spremembam: okoljsko varnost, obveščanje in družbeno angažiranost ter zdravstvene in socialne službe na ravni mesta, okolico in prevoz na ravni sosesk ter javne površine in toplotno udobje in stanovanjske objekte na ravni skupin stanovanjskih zgradb. Predstavitev povezav med omenjenima trendoma v okviru, predstavljenem v tem članku, prispeva h globalnemu ozaveščanju, oblikovanju ukrepov in usmerjanju politik.
Prostorsko urejanje območij za pešce, ki zagotavlja bolj zdravo in vključujočo ulično krajino, je lahko močan mehanizem za izboljšanje varnosti in udobnosti pešačenja v afriških mestih. Avtorja v ...članku predlagata pristop k analizi hodljivosti na več prostorskih ravneh, s katerim se lahko določijo ulice, primerne za pešce, in problematična območja, ki zahtevajo manjše izboljšave (npr. popravilo pločnikov, boljše vzdrževanje stavb ter ureditev ulične razsvetljave in javnih klopi). Raziskovalni okvir, ki temelji na uporabi GIS, sta uporabila za središče Cape Towna v Južni Afriki, ki se spopada s kompleksnimi družbenimi in okoljskimi izzivi. Za vsak segment ulice s prehodom za pešce sta z orodjem za virtualno presojo območij za pešce zbrala podatke o okoljskih kazalnikih na mikro- in mezoravni ter proučila kakovost javnega prostora. Rezultate, dobljene z navedenim sestavljenim orodjem za presojo ulic, sta pomnožila z normalizirano vrednostjo mere prostorske sintakse (tj. integracije), na podlagi česar sta določila poti v mreži, ki so med seboj najbolj povezane in najbolj potrebne prenove. Z Jenksovo metodo naravnih mej sta razvrstila rezultate za vsak segment, na podlagi česar sta ugotovila, da so ulice, ki so najbolj potrebne prenove, zgoščene v Bo-Kaapu, razmeroma slabo razvitem, večkulturnem in hribovitem predelu v zahodnem delu Cape Towna. Na koncu sta predstavila priporočila za izboljšanje kakovosti mestnega okolja in splošne privlačnosti mesta za pešce. Predlagana metodologija omogoča učinkovitejše upravljanje krajev in razvrščanje potreb mesta po izboljšavah, s čimer se zmanjšajo stroški in poraba časa.
Pandemija covida-19 je pospešila tehnološki razvoj in naložbe v tehnologijo, na podlagi česar se je oblikoval alternativni svet, ki omogoča izvajanje raznih aktivnosti in doživljanje raznovrstnih ...izkušenj na spletu. V ospredje prihaja pojem metavesolja, ki omogoča hkratno doživljanje resničnih in virtualnih izkušenj, ne glede na čas in prostor, v katerem je uporabnik, ter deluje kot posrednik in sredstvo, ki združuje resnično in virtualno okolje. Avtorica na podlagi sinteze in prilagoditve teorije družbeno-prostorske dialektike obravnava možne vplive razvoja metavesolja na (resnični) mestni prostor. Poda splošno oceno družbeno-prostorskih vplivov metavesolja in odpre prostor razpravi o tem vprašanju. Na podlagi pregleda literature ugotavlja, da naj bi tehnološki dosežki, kot je metavesolje, preuredili fizične in virtualne družbeno-prostorske odnose, z njihovo uporabo pa naj bi se oblikovale tudi nove družbeno-tehnološke skupine.
Mesta se zaradi prenaseljenosti, onesnaževanja, hrupa ter drugih ekoloških in družbenih problemov spoprijemajo s čedalje slabšo kakovostjo urbanega življenja, kar zahteva učinkovito načrtovanje ...njihove prihodnosti. Urbane vizije kot vidik strateškega načrtovanja so lahko izhodišče za radikalno preobrazbo načina, na katerega se kraji razvijajo v mesta prihodnosti, ki uspešno rešujejo trenutne izzive. Članek, ki izhaja iz antropologije prihodnosti in načrtovanja, analizira, kako si mesta zamišljajo svojo prihodnost in kako jo upovedujejo
Prispevek analizira dostopnost javnega potniškega prometa ( JPP) v Sloveniji glede na oddaljenost postajališč od prebivališč in pogostnost voženj. S povezovanjem podatkov iz Centralnega registra ...prebivalcev in podatkov o ponudbi JPP smo z geografskim informacijskim sistemom izračunali delež prebivalstva, ki živi v 500- in 1000-metrski oddaljenosti od postajališč z zadevnim številom dnevnih voženj. Avtorji so analizirali prostorske razlike v dostopnosti do postajališč JPP, na podlagi podatkov o gostoti prebivalstva so prepoznali glavne vrzeli v ponudbi JPP in analizirali razmeščanje novejše poselitve v navezavi na današnje omrežje JPP.
Kljub procesu »vračanja v mestno središče«, značilnem za določene otoke v središču Johannesburga, nekateri opazovalci preučevano območje še vedno dojemajo kot propadajoče in ga povezujejo s ...kriminalom. Čeprav so parki in odprti prostori v Johannesburgu zadnja desetletja propadali, se zdaj obnavljajo. V članku avtorja preučujeta velikost odprtih prostorov in parkov, dostopnih prebivalcem mestnega središča, in kako prijazni so ti uporabnikom. Poleg tega ocenjujeta njihovo trenutno stanje ter raven in učinkovitost razpoložljivih vzdrževalnih storitev. Avtorja preučujeta tudi strategije prenove, ki jih je uvedla mestna občina Johannesburg, na njihovi podlagi pa tudi posebna določila, ki jih je za parke in odprte prostore sprejel lokalni metropolitanski svet. Ugotovitve kažejo, da je sanacija parkov in odprtih prostorov ustrezno vključena v načrte mestne prenove, vendar določene omejitve ovirajo izvedbo tovrstnih izboljšav. Edinstvena dinamika mestnega središča pomeni velik izziv pri vzdrževanju parkov in odprtih prostorov, zato jo je treba ustrezno razumeti in načrtovati ustrezne ukrepe. Pojavlja se tudi potreba po pravičnejši in učinkovitejši dodelitvi virov in po oblikovanju učinkovitejših partnerstev. Končna ugotovitev raziskave je, da bodo potrebe skupnosti zadovoljene šele, ko bodo tovrstna upravljavska vprašanja postavljena v ospredje in se bodo začela ustrezno reševati.
Avtorice se v skladu s sodobno mestno politiko, katere cilj je oblikovati konkurenčno mestno identiteto, v članku ukvarjajo s postsocialistično identiteto Novega Pazarja, srednje velikega mesta na ...jugozahodu Srbije. Proučujejo oblikovanje mestne identitete na podlagi dinamične interakcije med akterji in družbeno-prostorskimi strukturami, pri čemer uporabljajo pojem mestnega habitusa, ki temelji na Bourdieujevi teoriji o habitusu, in Lefebvrov koncept družbene produkcije prostora. Posebno pozornost namenjajo izzivom, s katerimi se postsocialistična mesta spopadajo pri ponovnem vzpostavljanju svoje identitete po obdobju spodbujanja modela socialističnega (industrijskega) mesta in njegovem poznejšem zatonu. Njihova analiza temelji na anketi med prebivalci Novega Pazarja (n = 299), intervjujih s strokovnjaki, zaposlenimi v mestni upravi ter drugih lokalnih ustanovah in organizacijah (n = 14), in na vsebinski analizi uradnega spletišča mesta. Njihovi izsledki kažejo, da je Novi Pazar mesto z močno identiteto, a tudi precejšnjimi strukturnimi omejitvami, ki onemogočajo lokalno delovanje, na podlagi katerega bi lahko mesto izkoristilo svoj potencial za oblikovanje konkurenčne identitete.
Mala in srednje velika industrijska mesta v Alpah so običajno na obrobnih območjih in so pogosto razvrednotena. Navedeno je večinoma posledica tega, da so se industrijske krajine v zadnjih dveh letih ...spremenile v razvrednotena območja, katerih prenovo ovira več dejavnikov. Med njimi so upad števila prebivalcev, slabšanje poslovnih priložnosti, draga okoljska sanacija in zahtevno upravljanje preobrazbe. Avtorji v članku proučujejo, katere možnosti za prenovo imajo alpska mesta z razvrednotenimi industrijskimi območji, katero podporo zagotavlja Evropska unija in koliko razvojnega potenciala se dejansko na ta način v celoti uresniči. Obravnavana so štiri obrobna območja v štirih alpskih državah: v Avstriji, Franciji, Italiji in Sloveniji. Izsledki kažejo, da veljavne politike EU nezadostno urejajo razvrednotena območja. Finančne spodbude so razpršene med več viri, zaradi česar jih je težko črpati, poleg tega na proučevanih območjih ni zadostnega znanja in zmogljivosti za pridobitev sredstev, ki jih potrebujejo za to, da svoje zamisli pretvorijo v uspešne zgodbe o prenovi.
Avtorici v članku proučujeta ukrajinski art nouveau v okviru njegovega vseevropskega razvoja v arhitekturi poznega 19. in zgodnjega 20. stoletja. Z navedenim slogom so posamezni narodi izražali ...identiteto. Avtorici sta postavili hipotezo, da razvoj tega sloga v arhitekturi Poltave na začetku 20. stoletja izraža identiteto mesta in narodno identiteto prebivalcev ter ponazarja način izražanja narodne zavesti z arhitekturo. Opredelili sta in ponazorili posebnosti tega sloga kot izraza narodnih prvin v arhitekturi Poltave na začetku 20. stoletja. Njuna raziskava je temeljila na metodah kulturološkega pristopa v okviru splošnega kulturnega razvoja mesta. Avtorici sta predstavili tudi splošne značilnosti razvoja arhitekturnega sloga v Poltavi na začetku 20. stoletja in položaj ukrajinskega art nouveauja v polistilizmu proučevanega obdobja. Na koncu sta analizirali vpliv ukrajinskega art nouveauja zgodnjega 20. stoletja na nadaljnji razvoj arhitekture v Poltavi.
PDF