Odgovor na Skokov članek Stvaranje jugoslovenskog mentaliteta (Pravda, 12. avgusta 1933). O naslovu LZ in podnaslovu »slovenska revija" ter o slovenščini kot samostojnem jeziku
Odgovor Josipu Marinku na članek z istim naslovom (Slovenec, 24. aprila 1890). O Majaronovem govoru o D. Trstenjaku in Rutarjevem poročilu o njem (LZ 1890, 256). Levčeva obramba pred očitkom, da je ...brezveren
Članek obravnava poglavitne izzive v zvezi z odpornostjo proti podnebnim spremembam z vidika stavbnega sektorja, kot so sheme prilagajanja podnebnim spremembam, energetska učinkovitost in ukrepi za ...blaženje teh sprememb. Izzivi so ovrednoteni glede na najnovejše stanje razvoja področja, raziskovalni interes in regulativna vprašanja, pri čemer se pri pregledu znanstvene literature presoja napredek in opredeljujejo raziskovalne vrzeli. Pregled literature nakazuje, da se odpornost proti podnebnim spremembam večinoma nanaša na večje sisteme, na ravni stavb pa se to področje šele razvija. Eden od glavnih ugotovljenih izzivov je pomanjkljiv institucionalni odziv. V številnih objavah je mogoče zaznati, da sta nujna prilagoditev politik in razvoj zakonodaje, ki ju včasih zavirajo negotova predvidevanja o podnebnih spremembah. Zakonodaja EU trenutno delno pokriva področji učinkovite rabe virov in podnebnih sprememb v stavbnem sektorju, nacionalna zakonodaja pa pri tem nekoliko zaostaja. Takšne razmere lahko zmanjšajo konkurenčnost nacionalnega stavbnega sektorja, kar lahko povzroči zaostajanje za opredeljenimi trajnostnimi cilji. S finančnega vidika so manjše kratkoročne investicije dražje, saj odlašanje s posegi v temeljito trajnostno prenovo stavb povzroča večja tveganja. Pristojni organi se trenutno odločajo med hitrimi in zapoznelimi ukrepi, uravnoteženjem stroškov zgodnjega ukrepanja in vzajemnimi stroški zamud.
V članku avtorja proučujeta, kako spremenjena podoba ulice po prenovi vpliva na dojemanje ulice, njeno senzorično krajino in vzdušje na njej. Na primeru Tumske ulice, glavne ulice v srednje velikem ...poljskem mestu Plock, dokažeta, da imajo lahko tovrstne spremembe nepričakovane posledice, ki pri prebivalcih vzbujajo negativne občutke. Izsledki raziskave, ki je temeljila na mnenju članov fokusnih skupin, kažejo, da trenutno vzdušje na Tumski ulici povzroča negativne zaznave, ki se nanašajo na štiri vrste senzoričnega zaznavanja oziroma značilnosti krajine: : tipne, vidne, slušne in vohalne. Negativna občutja so še močnejša pri posameznikih, ki imajo pozitivne spomine na nekdanjo ulico – na njeno stanje pred prenovo. Zaradi negativnega vzdušja na Tumski ulici in neprijetnih občutij, ki jih vzbuja, so se ulične aktivnosti prebivalcev zmanjšale na najnujnejše opravke. Navedeni izsledki kažejo, da bi se morali pri oblikovanju ali preoblikovanju javnih prostorov vedno upoštevati vplivi na ulično vzdušje in potreba po ustvarjanju pozitivnih občutij.
Pri spodbujanju rabe javnega potniškega prometa ima pomembno vlogo razumevanje razmer, ki jih sistem zagotavlja za potnika. Na izbiro potovalnega načina vplivajo številni dejavniki, med katerimi se ...kot pomembna izkazuje konkurenčnost potovalnega časa ali potovalne hitrosti. Pri njenem izračunu si lahko zaradi razširjenosti elektronskih plačilnih sistemov pomagamo z zbranimi podatki validacij uporabnikov. S tem lahko na podlagi dejanskih potovanj izračunamo njihovo hitrost. V okviru raziskave smo na primeru avtobusnega sistema v Ljubljani analizirali vse vožnje, opravljene na tipičen dan. Na podlagi vstopnih in izstopnih podatkov o avtobusni vožnji smo izračunali opravljeno razdaljo, čas, potreben za pot, in hitrost opravljenih poti. Primerjali smo še, kako hitro bi lahko potniki poti, prevožene z avtobusom, opravili s kolesom ali peš. Ugotovili smo, da je hitrost obravnavanih potovanj z avtobusom odvisna od dolžine potovanja. Pri daljših potovanjih se hitrost povečuje. Kolo je hitrejše na vseh razdaljah, vendar pri večjih razdaljah postane manj sprejemljiva izbira. Hoja je na obravnavanih razdaljah do 2 km glede hitrosti konkurenčna le v manjšem deležu poti. Z opravljenimi analizami nam je uspelo s podatki, ki se zbirajo zaradi elektronskega plačevanja storitve, pridobiti uporaben vpogled v uporabniško učinkovitost sistema javnega prometa, kar je v prihodnje lahko uporabno pri načrtovanju izboljšav sistema.
V zadnjih letih so centralna vlada in lokalne uprave v Turciji izvedle razlicne študije, da bi vzpostavile pravno-upravni okvir urbanisticnega oblikovanja in pripravile oblikovalske smernice za ...ohranjanje identitete zgodovinskih mest pod pritiski hitre urbanizacije. V clanku sta avtorici pojasnili, kako sta v praksi izvedli model participativne priprave oblikovalskih smernic za obmocja kulturne dedišcine, ki sta ga oblikovali v okviru znanstvenoraziskovalnega projekta. Predstavili sta uporabo raznih metod, da se lahko v pripravo oblikovalskih smernic za obmocja kulturne dedišcine vkljuci raznovrstne akterje, razpravljali sta o pomembnosti metod in procesov vkljucevanja lokalne skupnosti v pripravo teh smernic, na podlagi primerov iz Združenega kraljestva in Turcije pa sta osvetlili podrocje uporabe smernic za trajnostno ohranjanje obmocij kulturne dedišcine na splošno. Predstavili sta še študijo primera, opravljeno v turškem mestu Bursa, natancneje v predelu Hanlar, ki je na Unescovem seznamu svetovne dedišcine. Študija je obsegala raziskavo nacrtovalskih odlocitev, analizo obmocja, anketo med mestnimi prebivalci, poglobljene intervjuje z lokalnimi obrtniki in oblikovalsko delavnico z raznovrstnimi akterji. V predstavitvi glavnih izsledkov študije so med drugim navedeni uporaba raznih nacinov vkljucevanja skupnosti v pripravo oblikovalskih smernic za obmocja kulturne dedišcine v Turciji, sistem oblikovalskih usmeritev za Burso in seznam priporocil, povezanih z oblikovalskimi smernicami za Hanlar in Burso, sestavljen na podlagi primerov iz Združenega kraljestva.
Trajnostnost kulturne dediščine je kompleksno vprašanje, ki se zlasti na projektni ravni redko meri. Razlog za to je predvsem pomanjkanje splošnih kazalnikov, zaradi česar so številni projekti s ...področja dediščine samo delno trajnostni. V članku avtorici opredelita pojem trajnostne dediščine ter predstavita metode za njegovo ugotavljanje in presojo. Raziskava, ki sta jo opravili, se je osredotočala na analizo izbranih primerov dobre prakse v Grčiji, Italiji in Španiji ter na Poljskem, Portugalskem in Nizozemskem, ti so bili kot strateški projekti vključeni v posamezne instrumente regionalne ali lokalne politike Evropske unije. Metode, s katerimi sta proučevali kazalnike, ki bi se lahko uporabili za vrednotenje trajnostnih naložb v kulturno dediščino, so vključevale kabinetno raziskavo in naknadno analizo izbranih projektov s področja dediščine, financiranih v okviru posameznih instrumentov politike EU, intervjuje z upravitelji kulturne dediščine, fokusne skupine in primerjalno analizo proučevanih primerov dobre prakse. Iz izsledkov je razviden ključen pomen naslednjih dejavnikov: sodelovanje in široka vključenost raznih deležnikov, dobro kulturno upravljanje, razvejani viri financiranja, vključenost lokalne skupnosti, ki kulturno dediščino vzame za svojo, upoštevanje strokovnih standardov, inovativne rešitve in skrbno prostorsko načrtovanje pri zagotavljanju trajnostne dediščine. Primeri dobre prakse so težko prenosljivi, saj je uspeh prenosa odvisen od značilnosti lokalnega okolja. Za opredelitev trajnostne dediščine na projektni ravni je predlagan splošen nabor kazalnikov trajnostnosti, na podlagi katerih bi bile lahko v okviru instrumentov politike opredeljene prihodnje prednostne naloge in upravičene naložbe.
Avtorja na primeru starega dela nigerijskega mesta Zaria, ki se je razvijal med 11. in 19. stoletjem, proučujeta vpliv tradicionalne zasnove naselij na načrtovanje novih mestnih predelov. Njuna ...glavna teza je, da so bile nekatere prvine stare zasnove naselij vključene v novi del mesta. Ob pregledu literature analizirata razvoj mesta, pri čemer se osredotočata na tradicionalno arhitekturo Havsov in zasnovo njihovih naselij ter vpliv te arhitekture in zasnove na prostorsko ureditev. Z zemljevidi, skicami in preglednicami ponazorita, kako je bogata tradicija Havsov vplivala na urbanistično oblikovanje in načrtovanje mesta. Izsledki raziskave kažejo, da so nekatere tradicionalne zasnove naselij vplivale na urbanistično oblikovanje mesta, saj je bila ljudska arhitektura postopno vključena v regulacijske načrte novih mestnih predelov. Avtorja v sklepnem delu ugotavljata, da se lahko arhitekti, načrtovalci in investitorji veliko naučijo iz študije primera mesta Zaria.
PDF