V luči poudarjenega pluralizma raziskovalnih metod in perspektiv v sodobni humanistiki sta v članku prikazana in problematizirana postkritični pristop in metodologija ter njuna relevantnost v ...preučevanju književnosti. Na podlagi tez Rite Felski in ob upoštevanju nekaterih drugih predstavnikov postkritične prakse (Christopher Castiglia, Matthew Mullins) posebno pozornost namenjamo interpretaciji književnosti oz. predpostavkam njenega razumevanja v tej raziskovalni perspektivi: »sumničava interpretacija«/»odpiranje« besedilu, »hiperkritični analitični stil«/»afektivna hermenevtika«, »zadovoljstvo v kritiki«/»zadovoljstvo v branju«.
Prvi slovenski strokovni knjigi o teoriji izobraževanja odraslih sta iz dvajsetih let prejšnjega stoletja, ko se je pedagogika vedno bolj osredotočala na šolsko pedagogiko. Takrat sta Karel Ozvald ...(1927) in Franjo Žgeč (1923) v svojih knjigah utemeljila potrebo po izobraževanju »širokih ljudskih mas«. Minilo je skoraj pol stoletja, ko je izobraževanje odraslih dobilo znanstveno osnovo, svojo vedo. Razvoj študija andragogike je potekal v treh fazah. Na Oddelku za pedagogiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani smo predavanja andragogike uvedli pred 50 leti, leta 1973. Leta 1976 so pod vodstvom predstojnika Vlada Schmidta na Oddelku za pedagogiko nastale tri študijske usmeritve: šolska pedagogika, domska pedagogika in andragogika. Končna faza razvoja študija andragogike se je oblikovala v okviru evropskega programa PHARE, ko se je v študijskem letu 1993/94 ob podpori več profesorjev andragogike z različnih evropskih univerz začel izvajati enopredmetni študij andragogike z nazivom diplomirani andragog. V prispevku prikazujem, od kod je izhajal moj interes za razvoj andragogike – rastel je iz konkretnih razmer, od ljudi in za ljudi navzgor –, ter utemeljujem potrebo po humanistično zasnovani andragogiki.
V zborniku Gemeinsamkeit auf getrennten Wegen s podnaslovom Die slowenischen Doktoranden der Grazer Philosophischen Fakultät im Zeitraum 1876–1918 und die Gründung der Universität in Ljubljana so ...zbrani prispevki o slovenskih doktorskih kandidatih Filozofske fakultete Univerze Karla in Franca v Gradcu v zadnjem obdobju obstoja donavske monarhije. Prispevki so plod raziskav v okviru projekta Zgodovina disertacij slovenskih kandidatov v Avstroogrski monarhiji, kjer so bili predhodno obravnavani že slovenski doktorandi Karlove univerze v Pragi in Univerze na Dunaju.
Prispevek se osredotoča na študij muzikologije Josipa Čerina pri Guidu Adlerju na Dunaju ter analizira izvir in pomen njegove disertacije o glasbi slovenskih protestantov. Poleg tega predstavi ...Čerinovo promoviranje simfonične glasbe in njegovo skrbno uredniško delo, s čimer pokaže, kako je Čerin s svojo muzikološko mislijo zaznamoval svoj čas in poznejša prizadevanja v stroki.
Higher nursing workload increases the odds of patient deaths, as the work environment has a significant effect on patient outcomes. The aim of the study was to explore the relation between patient ...outcomes and nurses' working conditions in hospitals.
Administrative data on discharges of surgical patients for the year 2019 in eight general hospitals and two university medical centres in Slovenia were collected to determine in-hospital mortality within 30 days of admission. The RN4CAST survey questionnaire was used to gather data from nurses in these hospitals, with 1,010 nurses participating. Data was collected at the beginning of 2020. The number of nurses per shift and the nurse-to-patient ratio per shift were calculated. Univariate, bivariate and multivariate statistical methods were used to analyse the data.
The 30-day in-hospital mortality for surgical patients was 1.00% in the hospitals sampled and ranged from 0.27% to 1.62%. The odds ratio for staffing suggests that each increase of one patient per RN is associated with a 6% increase in the likelihood of a patient dying within 30 days of admission. The mean patient-to-RN ratio was 15.56 (SD=2.50) and varied from 10.29 to 19.39. Four of the 13 tasks checked were not performed on patients during the last shift.
The results are not encouraging, with an extremely critical shortage of RNs and thus a high RN workload. The number of patients per RN is the highest in Europe and also higher than in some non-European countries, and represents an extreme risk to the quality of nursing and healthcare as a whole. The recommendation for acute non-emergency internal medicine and surgery departments is four patients per RN per shift.
Bolonjska reforma je v slovensko visoko šolstvo prinesla številne spremembe, ki pri vseh študijskih programih niso povsem enoznačne in enosmerne. Študijski program babištva se v Sloveniji izvaja ...izključno na prvi stopnji, podiplomskega študija za zdaj ni. V raziskavi, ki je temeljila na empiričnem anketnem raziskovalnem pristopu in je bila zasnovana na kvantitativni raziskovalni paradigmi, nas je zanimal interes babic s srednjo izobrazbo za vpis v zdajšnji visokošolski strokovni študijski program babištva prve stopnje ter interes diplomantov in študentov za vpis na morebitni podiplomski magistrski študijski program babištva. Rezultati so pokazali, da je interes anketirancev veliko večji za vpis na podiplomski magistrski študijski program babištva, medtem ko je zanimanje za zdajšnji dodiplomski študijski program babištva nekoliko manjše. Smiselno bi bilo omogočiti nadgraditev kariernih poti diplomantov babištva z možnostjo podiplomskega študija. Ta težnja je upravičena tudi zaradi zahtevnosti babiške dejavnosti in jo potrjujejo tuje usmeritve.
V prispevku avtorica analizira nastajanje andragogike, razvoj študija andragogike ter izobraževanje in usposabljanje izobraževalcev odraslih v Sloveniji, ko je bila ta del nekdanje Jugoslavije in po ...osamosvojitvi. Pri tem se opira na dostopne zgodovinske vire in biografsko metodo. Ugotavlja, da je andragogika v obdobju nekdanje Jugoslavije nastajala predvsem iz potreb prakse; da so se študij andragogike ter izobraževanje in usposabljanje izobraževalcev odraslih v Sloveniji oblikovali izhajajoč iz potreb, saj bi brez posplošitev in odkrivanja temeljnih načel in lastnosti pojavov začela postopoma usihati tudi praksa; ter da so na razvoj andragogike na Slovenskem v obdobju nekdanje Jugoslavije poleg lokalnih (republiških) specifik pomembno vplivali najnovejša spoznanja o izobraževanju odraslih v svetu, določeni institucionalni modeli in tudi (naj)vidnejši akterji (univerzitetni profesorji) s področja izobraževanja odraslih na globalni ravni. Ker je področje izobraževanja odraslih fenotipsko, ocenjuje, da se bo morala andragogika pod globalizacijskimi vplivi prilagoditi novim družbenim razmeram, ki jih ustvarja današnji čas.
V zadnjih desetih letih je uporaba Wikimedijinih spletišč v razredu postala vsakdanja nuja. Na Wikiverzi se na začetni strani predmetov študentje vpisujejo v seminarski urnik, učitelj objavlja ...povezave na učna gradiva in napotke za delo ter povzema izkušnje. Študentje na osebnih straneh dokumentirajo svojo dejavnost, poročajo o domačih nalogah, se pogovarjajo z učiteljem in drugimi. Tu kot v peskovniku koncipirajo gesla za Wikipedijo, kamor jih prenesejo po preverbi v razredu. Z Wikiverze napravijo povezave na Wikivir, kamor postavljajo leposlovne tekste z dLiba, korigirajo napake, ki jih je zagrešil OCR, in besedila opremljajo z metapodatki. Wikiji prisilijo udeležence, da iz šolskega geta stopijo v realno strokovno življenje in sodelovalno gradijo trajno strokovno digitalno infrastrukturo. Glede na potencial, ki ga imajo wikiji pri menjavi civilizacijske paradigme, v kateri se tekmovalnost umika sodelovanju in se jemanje nadomešča s prispevanjem, so v izobraževanju premalo izrabljeni.
Prispevek obravnava vpliv geografskega kurikuluma na kompetence učitelja geografije. V tem okviru namenja posebno pozornost tako pridobivanju kompetenc učitelja geografije kot samemu pomenu teh ...kompetenc za geografsko izobraževanje, pri čemer je jasno razviden kompleksen in simbiotičen odnos med kurikulumom in kompetencami. Kompetence bi morale zato izhajati iz teorij, ki se nanašajo na vrednote, znanje, kurikulum in celoten izobraževalni proces,ki podpira dobro pedagoško prakso.
V prispevku avtorica obravnava priznavanje znanja pred vstopom odraslega v formalno izobraževanje. Namen je optimalizacija izobraževanja, tako časovna kot finančna, razen tega pa odrasli, ki mu ...priznamo znanje, pridobljeno s pomočjo izkušenj ter z neformalnim in priložnostnim učenjem, okrepi samopodobo in pridobi motivacijo za izobraževanje. Pri predstavitvi postopkov priznavanja se avtorica opira na konstruktivistične teorije o znanju in opozarja tudi na pomen doseženih ravni znanja. Pri tem poudarja tako spodnje ravni (veščine) kot zgornje in najvišje ravni (reševanje problemov), česar tudi v postopkih odkrivanja in priznavanja ne smemo zanemariti. Avtorica predstavlja izkušnje s priznavanjem znanja na nekaterih višjih šolah z izrednim študijem v zadnjih petih letih, in to najprej v programu Računovodja, kasneje pa tudi v drugih programih. Pomembno je, da priznavanja ne potisnemo v ekspertno okolje ali v poseben administrativni aparat, ampak da je del rednega študijskega procesa, ki ga obvlada vsak učitelj. Iz tega sledi potreba po ustreznem usposabljanju učiteljev. Čeprav so se doslej razviti postopki izkazali kot validni in je zaupanje vanje naraslo, pa se na področju priznavanja znanja odpirajo številna raziskovalna vprašanja.
PDF
