V prispevku avtorica obravnava priznavanje znanja pred vstopom odraslega v formalno izobraževanje. Namen je optimalizacija izobraževanja, tako časovna kot finančna, razen tega pa odrasli, ki mu ...priznamo znanje, pridobljeno s pomočjo izkušenj ter z neformalnim in priložnostnim učenjem, okrepi samopodobo in pridobi motivacijo za izobraževanje. Pri predstavitvi postopkov priznavanja se avtorica opira na konstruktivistične teorije o znanju in opozarja tudi na pomen doseženih ravni znanja. Pri tem poudarja tako spodnje ravni (veščine) kot zgornje in najvišje ravni (reševanje problemov), česar tudi v postopkih odkrivanja in priznavanja ne smemo zanemariti. Avtorica predstavlja izkušnje s priznavanjem znanja na nekaterih višjih šolah z izrednim študijem v zadnjih petih letih, in to najprej v programu Računovodja, kasneje pa tudi v drugih programih. Pomembno je, da priznavanja ne potisnemo v ekspertno okolje ali v poseben administrativni aparat, ampak da je del rednega študijskega procesa, ki ga obvlada vsak učitelj. Iz tega sledi potreba po ustreznem usposabljanju učiteljev. Čeprav so se doslej razviti postopki izkazali kot validni in je zaupanje vanje naraslo, pa se na področju priznavanja znanja odpirajo številna raziskovalna vprašanja.
Čeprav študij Italijanskega jezika in književnosti na FF Univerze v Ljubljani v splošnem ne predvideva zgolj učenja modernega italijanskega jezika, saj je, kot že njegovo ime pove, zastavljen ...širše, bo prispevek prikazal nekaj glavnih izsledkov testiranja splošnega znanja italijanskega jezika, ki se je izvajal v vseh štirih letnikih: gre za izsledke na področju bralnega in slušnega razumevanja ter uporabe slovničnih in leksikalnih struktur. Testiranje s testnimi kompleti CILS je potekalo kot del projekta, ki je nastal v okviru bilateralne pogodbe med italijanistikama v Ljubljani in Beogradu in se pričel izvajati konec študijskega leta 2009/2010 s prvim krogom testiranj (ostala dva sledita v naslednjih dveh letih). Prispevek se osredotoča na to, ali študenti dosegajo ustrezno raven znanja, ki smo jo v projektu predvideli oz. ocenili kot primerno za vsakega od štirih letnikov, in skuša odgovoriti na vprašanje, koliko študij prispeva k splošnemu znanju moderne italijanščine.
Posodobitev evropskih univerz, ki zajema njihove medsebojno povezane vloge izobraževanja, raziskav in inovacij, velja za temeljni pogoj uspeha lizbonske strategije, obenem pa tudi za del širšega ...približevanja k svetovnemu in na znanju temelječemu gospodarstvu. S svojim prispevkom želim opozoriti na evropske razvojne smernice, izobraževalne in raziskovalne dejavnosti v odnosu do prihodnjega razvoja geografske stroke in položaja geografske vede v Republiki Sloveniji.
Več je bilo vzrokov za to, da je v povojnem obdobju primanjkovalo izobraženih ljudi. Država je načrtno in pospešeno razvijala industrijo, zato je primanjkovalo kvalificiranih delavcev. Vojno obdobje ...je marsikomu preprečilo dokončanje šolanja. Poleg tega so bili izobraženci pogostejše žrtve vojne kot preostalo prebivalstvo. Zato je bilo na zavodih za zaposlovanje povpraševanje po usposobljenih delavcih večje kot ponudba. Posledično se je izobraževanje odraslih v praksi hitro razvijalo. Praktiki so iskali strokovno podporo in ustrezno literaturo. Leta 1956 so v Zagrebu na Filozofski fakulteti uvedli v okviru študija pedagogike prva predavanja andragogike v takratni Jugoslaviji. Profesor Mihajlo Ogrizović kot nosilec predmeta je študij v naslednjih letih podprl z objavo prvih knjig s področja andragogike: Metode obrazovanja odraslih in Problemi andragogije. Leta 1960 je nastala katedra za andragogiko na Filozofski fakulteti v Beogradu (profesorja Dušan Savičević in Borivoj Samolovčev). Za raziskovanje na področju izobraževanja odraslih sem se odločila med službovanjem na Inštitutu za sociologijo (1967), ko sem se pridružila takrat pri nas prvi mednarodni komparativni raziskavi Izobraževanje odraslih, socialna mobilnost in družbena participacija. S predavanji obče andragogike in andragoške didaktike smo v Ljubljani začeli leta 1972 na Oddelku za pedagogiko Filozofske fakultete. Leta 1976 je študij andragogike postal ena od študijskih smeri na oddelku. V študijskem letu 1993/94 smo uvedli samostojni enopredmetni študij andragogike. Ministrstvo za šolstvo in šport je novi študijski program potrdilo v okviru evropskega projekta Tempus. Na oblikovanje študijskih programov so vplivali najbolj znani inštituti in oddelki za izobraževanje odraslih v razvitem svetu (Oddelek za andragogiko Univerze v Montrealu, Evropski Bureau for Adult education v Londonu, Wellington College v Oxfordu, Institute for Andragology v Amsterdamu, Oddelek za andragogiko Karlove univerze v Pragi itd.). To nam je zagotavljalo, da je študij na mednarodni ravni. Enoletna postdoktorska specializacija na Inštitutu v Torontu (1971) je priprave na predavanja dokončno zaokrožila. Strokovna in znanstvena literatura iz andragogike se je pomnožila. Andragogika je dobila svoje mesto v nacionalnem raziskovalnem programu. Vzporedno smo raziskovali v mednarodnih raziskavah prek UNESCA, ICAE (International Council for Adult Education) in projektov EU. Študij andragogike se je ponovno preoblikoval v okviru bolonjske reforme visokega šolstva v zadnjih letih.
Kreativnost i emocije studenata u univerzitetskoj nastavi, kao dva posebno značajna fenomena, sve više zaokupljaju pažnju savremenih istraživača. Stoga, cilj ovog istraživanja je ustanoviti ...samoprocjenom studenata učiteljskih studija u kojoj mjeri postoji povezanost između njihove kreativnosti i emocija na univerzitetskoj nastavi muzike. Na uzorku od 183 studenta iz četiri univerzitetska centra u Bosni i Hercegovini istraživački nalazi ukazuju da među studentima učiteljskih studija koji studiraju u različitim univerzitetskim centrima BiH postoje određene razlike u samoprocjeni emocija, kreativnosti i preferencija o muzičkim žanrovima prema njihovom mjestu studiranja, zatim da viši nivo kognitivnog animiranja muzike i veće uživanje u muzici prati viši nivo muzičke kreativnosti, te da je najsnažniji prediktor muzičke kreativnosti pop muzika, dok su preferencije povezane sa novokomponovanom muzikom isključene. Na osnovu navedenog autorke preporučuju savremenije strategije u kreiranju programa univerzitetske nastave muzičke kulture, te sadržaje koji će metodički biti usmjereni na promociju ugodnih emocija i s ciljem podsticanja kreativnosti na učiteljskim studijama.
Svrha rada je unaprijediti kvalitetu sveučilišne nastave očuvanjem vokalnog zdravlja budućih učitelja. U inicijalno obrazovanje učitelja, kao budućih glasovnih profesionalaca, trebali bi biti ...uključeni teoretski i praktični sadržaji vezani uz higijenu glasa. Provedeno istraživanje za je cilj imalo ustanoviti koliko njihovo obrazovanje uključuje ove sadržaje primjenom metode analize studijskih programa s obzirom na zastupljenost sadržaja o vokalnoj higijeni. Rezultati analize upućuju na to da današnji studijski programi integriranog preddiplomskog i diplomskog učiteljskog studija u Republici Hrvatskoj ne pokazuju tendenciju za svjesnim uključivanjem vokalne higijene u njihove kurikule, što bi svakako trebalo promijeniti uvođenjem takvih sadržaja u postojeće obvezne predmete ili (idealno) uvođenjem novog obaveznog predmeta koji bi se bavio tom tematikom.
The aim of the paper is to improve the quality of university teaching in the direction of preserving the vocal health of future teachers. The initial education of teachers, as future voice professionals, should include theoretical and practical content related to voice hygiene. Research goal was to establish to what extent their education includes these contents by applying the method of analysis of study programs with regard to the representation of contents related to vocal hygiene. The results of the analysis indicate that today’s study programs of integrated undergraduate and graduate teacher studies in the Republic of Croatia do not show a tendency to consciously include the topic of vocal hygiene in their curricula, which should certainly be changed by introducing such content into existing compulsory subjects or (ideally) by introducing a new compulsory subject that would be dedicated to that topic.
Cilj rada je dati osvrt u budućoj Monografiji „Obljetnice Hrvatske metalurgije“: - Utemeljenje i razvitak Hrvatskog metalurškog društva (HMD-a) iz Društva inženjera i tehničara Željezare Sisak, Sisak ...(DITŽS / 1952.-2022.), uz postignuća i aktivnosti. - Razvoj metalurgije u svijetu čiji počeci datiraju u 7 tisućljeće pr.k., te 6000 godina metalurgije na tlu današnje Hrvatske: Vučedolska, Keltska, Rimska i poslije dolazak Hrvata. Povijest metalurgije u Hrvatskoj, te postignuća i kolaps (1990. – 2012.). Ima više tiskovnih priopćenja javnosti u cilju opstanka i revitalizacije Hrvatske metalurgije (X Privitaka). - Šezdeset godina od utemeljenja i razvitka Sveučilišnog studija metalurgije u Sisku (1960. -2020.). Od Metalurškog odjela Tehnološkog fakulteta Sisak, reorganizacija 1974., 1979., 1991., i samostalnog Metalurškog fakulteta (MF) uz rezultate i poteškoće tijekom 60 godina, daju se citati radova autora o MF-u, a dio citiranih radova i kao cjeloviti tekstovi (XV Privitaka). - Šezdeset godina tiska časopisa Metalurgija 1962. – 2022. sa 199 svezaka (238 brojeva), objavljeno 2721 znanstvenih (i stručnih radova), 287 priloga – ukupno 3008 radova od 3575 autora / koautora. Posebice i objavljeno sa 14 simpozija Hrvatskog metalurškog društva „Materijali i metalurgija“ (14 Uredničkih knjiga) „Zbirka sažetaka“ – sa 6009 sažetaka i cca 10 000 autora / koautora – Bibliografija 1962. – 2022.
Cilj je provedene analize stručnih jezgri studijā pedagogije u Hrvatskoj istražiti uključuju li one ishode i sadržaje koji se odnose na osposobljavanje budućih pedagoga za pružanje pedagoškoga ...savjetovanja različitim dionicima (djeci, odgojiteljima, učiteljima, roditeljima) odgojno-obrazovnoga procesa u školama i drugim odgojno-obrazovnim ustanovama u kojima se pedagozi po završetku studija najčešće zapošljavaju. Postupkom analize dokumentacije, kojom se kombinira analiza sadržaja i tematska analiza, analizirano je ukupno 176 obveznih stručnih predmeta koji se ostvaruju na studijima pedagogije na pet sveučilišta u Hrvatskoj. Rezultati analize pokazali su da su na gotovo svim studijima pedagogije, na obje studijske razine, zastupljeni ishodi i sadržaji o pedagoškom savjetovanju, ali su malobrojni i skromnoga sadržajnog opsega. Usto, takvi su ishodi i sadržaji zastupljeniji na diplomskim studijima pedagogije. Rezultati analize općenito upućuju na to da je osposobljavanje za pedagoško savjetovanje na studijima pedagogije u Hrvatskoj nedostatno osobito u kontekstu prije provedenih istraživanja. U njima se dosljedno pokazuje kako hrvatski pedagozi smatraju da je pedagoško savjetovanje jedan od njihovih najučestalijih poslova, a pedagoško-savjetodavna kompetencija jedna od najvažnijih.
PDF
