Državno prvenstvo Jugoslavije na Bledu, leta 1959. Po tekmi so na tribuni v objektiv ujeli tri od petih državnih prvakinj v četvercu s krmarjem: Libero Pavlič (roj. Bernetič), Marico Leban (roj. ...Radman) in Zlatko Jerončič (roj. Poženel). Ostali dve prvakinji sta bili Milena Slavič (roj. Žorž) in Mira Pahor (roj. Ipsa). Le leto kasneje (1960) je ista ekipa veslaškega kluba Argo izola dosegla četrto mesto na evropskem veslaškem prvenstvu v Londonu.
V TAM-u so skrbeli tudi za športno rekreacijo. Gojili so različne športne dejavnosti, od iger z žogo do namiznega tenisa, kegljanja, streljanja, atletike in zimskih športov. Za športnike različnih ...sekcij so prirejali tekmovanja in srečanja, ki so bila bodisi interna bodisi občinska ali republiška. Večje športne dogodke so organizirali ob raznih jubilejih mariborskih industrijskih podjetij ter ob praznikih, kot so bili dan republike, dan JLA in dan mladosti.Vir: Rendla, M.: Mariborski gospodarski gigant TAM v skrbi za izboljšanje življenjske ravni zaposlenih. V: Oset, Ž., Berberih Slana A., Lazarević, Ž. (ur.): Mesto in gospodarstvo : mariborsko gospodarstvo v 20. stoletju. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, Maribor: Muzej narodne osvoboditve, 2010, str. 553-576.
V TAM-u so skrbeli tudi za športno rekreacijo. Gojili so različne športne dejavnosti, od iger z žogo do namiznega tenisa, kegljanja, streljanja, atletike in zimskih športov. Za športnike različnih ...sekcij so prirejali tekmovanja in srečanja, ki so bila bodisi interna bodisi občinska ali republiška. Večje športne dogodke so organizirali ob raznih jubilejih mariborskih industrijskih podjetij ter ob praznikih, kot so bili dan republike, dan JLA in dan mladosti.Vir: Rendla, M.: Mariborski gospodarski gigant TAM v skrbi za izboljšanje življenjske ravni zaposlenih. V: Oset, Ž., Berberih Slana A., Lazarević, Ž. (ur.): Mesto in gospodarstvo : mariborsko gospodarstvo v 20. stoletju. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, Maribor: Muzej narodne osvoboditve, 2010, str. 553-576.
V TAM-u so skrbeli tudi za športno rekreacijo. Gojili so različne športne dejavnosti, od iger z žogo do namiznega tenisa, kegljanja, streljanja, atletike in zimskih športov. Za športnike različnih ...sekcij so prirejali tekmovanja in srečanja, ki so bila bodisi interna bodisi občinska ali republiška. Večje športne dogodke so organizirali ob raznih jubilejih mariborskih industrijskih podjetij ter ob praznikih, kot so bili dan republike, dan JLA in dan mladosti.Vir: Rendla, M.: Mariborski gospodarski gigant TAM v skrbi za izboljšanje življenjske ravni zaposlenih. V: Oset, Ž., Berberih Slana A., Lazarević, Ž. (ur.): Mesto in gospodarstvo : mariborsko gospodarstvo v 20. stoletju. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, Maribor: Muzej narodne osvoboditve, 2010, str. 553-576.
