Bohinj je alpska kotlina na jugovzhodnem delu Julijskih Alp. Stalno je poseljena od starejše železne dobe, kolonizirali pa so jo ljudje iz Posočja zaradi bogatih nahajališč železove rude. ...Nastale so prve vasi v dolini z gospodarskim zaledjem v visokogorju, kot kažejo najdbe z Dolge planje na Prvem Voglu in Bošinke nad Dednim poljem. Keramika in ostanki temeljev koč nakazujejo možnost, da se je v tem času v visokogorju, poleg rudarjenja, začelo alpsko kmetovanje s sto- penjsko pašo iz vasi na visoka naravna travnata območja – planine, ki se je ohranilo vse do danes.
V članku so predstavljeni rezultati rentgenske spektroskopije ročajev štirih polnoročajnih bronastih mečev starejše železnodobne dolenjske skupine. Rentgenski posnetek ročaja meča iz ...Podzemlja (8. st. pr. n. št.) dokazuje, da so ga priložili v grob po najmanj dveh popravilih. Trn antenskega meča z Vinjega vrha (8. st. pr. n. št.) je bil drugače kot pri podzemeljskem ulit skupaj z ročajem in ni ostanek zaključka rezila. Meč iz Save pri Krškem se po bimetalnosti navezuje na antenske meče iz jugovzhodne Evrope iz 9. oziroma 8. st. pr. n. št. Rentgenski posnetek nakazuje, da je bil bronast ročaj meča ulit neposredno na trnast zaključek železnega rezila. Rezilo meča z Vira pri Stični (7. st. pr. n. št.) se zaključi v spodnjem delu ročaja, kjer je pričvrščeno z zakovicama. V treh luknjicah na osrednjem delu ročaja ni več zakovic za pritrditev rezila. Prvotno rezilo so zamenjali z drugim, le plitvo vdetim v ročaj. Meč ni primeren za sekanje, temveč so ga uporabljali kot vbodni meč.
Na podlagi obsežnega grobišča iz železne dobe Kobarid prištevamo med pomembnejša slovenska prazgodovinska najdišča in tu domnevamo eno izmed središč starejšeželeznodobne posoške oz. ...svetolucijske skupine. Grobišče, ki se je širilo na terasah na desnem bregu Soče ob vznožju Gradiča, je bilo odkrito že v začetku osemdesetih let 19. stoletja. Med letoma 1886 in 1904 je arheološka izkopavanja na najdišču vodil Carlo Marchesetti, tedanji direktor tržaškega naravoslovnega muzeja, pozneje so tu raziskovali še arheologi Narodnega muzeja, Goriškega muzeja in Tolminskega muzeja. Do danes je bilo raziskanih več kot 1400 grobov, vendar so ti večinoma še neobjavljeni. V članku predstavljamo preliminarno izsledke arheoloških izkopavanj, ki jih je leta 1979 na območju grobišča izvedla ekipa Goriškega muzeja. Med izkopavanji, ki so potekala v zahtevnih razmerah, sočasno z gradbenimi deli in večji del v za delo neprimernih vremenskih okoliščinah, je bilo odkritih 278 grobov, ki sodijo v čas od konca 9. do 5. st. pr. n. št. Predstavljeni so značilnosti pokopavanja ter značilni grobni pridatki po kronoloških stopnjah.
Na sedlu severno od gradišča na Jelenšku nad Godovičem pri Idriji sta iskalca “ajdovskega zaklada z Jelenška” naletela na železnodobne grobove z bogatimi pridatki. Odkritju je leta 1993 sledilo ...zaščitno arheološko izkopavanje. Raziskanih je bilo 37 planih žganih grobov. Grobni pridatki kažejo zelo uniformno podobo in grobišče datirajo v mladohalštatski stopnji Sv. Lucija IIb2 in IIc. Med pokopanimi so bili bojevniki, rokodelec (livar), ženske in morda otroci. V članku kratko predstavljamo način pokopa in grobne pridatke ter utemeljujemo datacijo najdišča na primeru fibul. Sledi pred- stavitev nekaterih opažanj in izhodišč za analizo pomena najdišča v starejši železni dobi, ko je bil Jelenšek na meji dveh zahodnoslovenskih halštatskih skupin, posoške (svetolucijske) in notranjsko-kraške.
Z najdišča Gradec pri vasi Krn v Posočju izvirajo arheološke najdbe nakita, bronastih posod, orodja in orožja iz starejše in mlajše železne dobe, ki jih je izkopal nepooblaščen iskalec ...arheoloških najdb z detektorjem kovin. Med najdbami sta posebno pomembna bronasta figuralna situla iz konca 5. ali začetka 4. st. pr. n. št. ter bronasta čelada etruščansko-italske vrste iz 2. oz. začetka 1. st. pr. n. št. Terenske raziskave so pokazale, da je najditelj predmete izkopal iz žganih grobov, medtem ko je bila čelada morda prej votivni predmet kot grobni pridatek. Odkrit je bil tudi nedotaknjen bojevniški grob iz poznolatenske stopnje LT D1. Menimo, da je Gradec pri Krnu verjetno povezan z gorsko potjo, ki so jo v železni dobi uhodili po rudonosnem območju med dolino reke Soče in Bohinjem.
Mengeš je s številnimi grobišči in utrjeno naselbino na Gobavici ter poselitvenim arealom neposredno ob vznožju gradišča eno pomembnejših najdišč gorenjsko-ljubljanske halštatske skupine. ...V članku so predstavljeni rezultati arheoloških izkopavanj iz leta 2003 na grobišču Zavrti, kjer so bili odkriti skeletni in žgani grob ter pokop kobile iz mlajšehalštatskega obdobja. Arheološka datacija je bila potrjena z radiokarbonsko analizo. Gre za izjemno odkritje, saj pokop celega konja v okviru pogrebnega obreda in kulta do zdaj iz gorenjsko-ljubljanske skupine še ni bil znan, prav tako je na Gorenjskem v tem času izjemen skeletni pokop. Analiza vseh skeletnih grobov iz starejše železne dobe iz Mengša je pokazala, da se je inhumacija pojavila že od konca 9./8. st. pr. n. št., tak način pokopa se je ohranil tudi v mlajšehalštatski čas. Nova odkritja potrjujejo, da je bil Mengeš v starejši železni dobi na meji interesnih območij posameznih skupnosti, še posebej svetolucijske in dolenjske halštatske skupine.
Prazgodovinska naselbina na prostoru današnje Ljubljane je bila zgrajena na stičišču pomembnih prometnic in je delovala kot trgovsko središče že od kulture žarnih grobišč. Življenje v njej ...je potekalo od 13. do 5. st. pr. n. št., pri čemer je od sredine 8. in v 7. st. pr. n. št. opazen drastičen upad v poselitvi, kar se odraža tudi v majhnem številu grobov. Notranja struktura naselbine, odkrite na Tribuni (predel Prul), nam priča o premišljeni, dobro načrtovani ter strnjeni poselitvi. V njej se zrcalijo zametki urbanih elementov, sploh upoštevajoč domnevo, da je akropola stala na strateško pomembnem Grajskem hribu in da je bilo na Tribuni »spodnje mesto« večjega naselbinskega areala, v katerem so živeli in ustvarjali obrtniki (rokodelci) in trgovci. Ob reki Ljubljanici bi smeli pričakovati predel z gospodarskimi objekti oz. delavnicami ter pristan, na območju Poljan pa zaradi rodovitnih evtričnih rjavih tal polja, na katerih so uspevale kultivirane rastline.
V času kulture žarnih grobišč, zlasti v prehodnem obdobju v starejšo železno dobo se je na Gorenjskem izoblikovala posebna kulturna skupina, ki jo označuje vrsta njej lastnih značilnosti: 1 – ...naselbine v več nivojih z jedrom na vzpetini oz. naravno zavarovanem kraju in spodnjim naseljem v dolini/ kotlini (Kranj, Bled, Mengeš, Ljubljana), za katere menimo, da prestavljajo središča lokalnega značaja; 2 – žgan pokop tako v planih grobovih/grobiščih kot tudi v gomilah, pogosto s centralnimi grobnimi kamrami; 3 – grobovi so pretežno opremljeni s skromnimi pridatki, izjeme predstavljajo le nekateri grobovi z večjim številom keramičnih posod, ki tvorijo jedilno-pivske servise in nekateri bogatejši ženski grobovi, ki izstopajo po svojem nakitu. Moški grobovi so povečini skromno opremljeni, v starejšem halštatskem obdobju v njih praviloma ni orožja. Do sprememb v prilaganju orožja v grobove je prišlo v mlajšem obdobju, kar pa ni značilno le za Gorenjsko, temveč je veliko širši fenomen. Kljub očitnim podobnostim in stikom Gorenjske s sosednjimi kulturnimi skupinami, kot so skupina Breg/Frög na Koroškem in štajersko-panonska skupina, estenska in svetolucijska skupina ter dolenjska skupina, so razlike med njimi tako evidentne, da v samosvojost gorenjske ali gorenjsko-ljubljanske kulturne skupine v halštatskem obdobju ni za dvomiti.
Najdišče Kleinklein pri Großkleinu z okolico v dolini reke Solbe (Sulm) je že skoraj 175 let sinonim za eno najslavnejših najdišč iz starejše železne dobe v Evropi. Najdbe, kot so bronasta maska in ...roke, zvončasti oklepi in bronaste posode s punciranim okrasom, sodijo med najpomembnejše eksponate arheološke zbirke v Joanneumu. Leta 2010 so sodelavci Joanneuma začeli nove raziskave arheološke krajine v porečju reke Solbe (Sulm), ki obsegajo analize lidarskih posnetkov in zračnih fotografij, geofizikalne raziskave, terenske izmere ter arheološka izkopavanja z arheobotaničnimi in arheozoološkimi analizami. V okviru teh raziskav so leta 2015 ob rigolanju na južnem pobočju Burgstallkogla pri Großkleinu odkrili in raziskali zgorelo ruševino stavbe iz starejše železne dobe. S tem odkritjem so pridobili nove podatke o načinu gradnje na Burgstallkoglu. Od leta 2017 se posvečajo raziskavam okoliške krajine, še posebej na približno 4,5 km zračne črte oddaljeni utrjeni naselbini na Königsbergu pri Heimschuhu.
Štajersko-panonska skupina je značilna predstavnica vzhodnohalštatskega kulturnega kroga. Pod tem terminom razumemo kompleksen, večplasten kulturni fenomen, ki je obsegal prostrano območje od ...Štajerske (na slovenski in avstrijski strani), na zahodu do Koralp, na vzhodu je zajemal panonske nižave vzdolž rek Rabe, Mure, Drave. Nove raziskave, predstavljene na simpoziju, so prinesle novosti glede poselitvenih območij in njihovih značilnosti, ki se kažejo v tipih naselbin (višinske oz. nižinske), stavb (novost so zemljanke) ter v oblikah grobov in njihovih oznak (npr. gomile z mogočno grajeno grobno kamro in dromosom na eni strani ter na drugi strani grobovi, grobne parcele in gomile, obdane z jarki ipd.). Kljub skupnim kulturnim značilnostim, ki se izražajo predvsem v religiozni sferi, pa lahko v njenem okviru ugotavljamo tudi razlike med posameznimi regionalnimi skupnostmi.